Morilec po devetih letih še vedno svoboden

Radenko Đurđević je slišal že štiri odločitve sodišča o tem, ali je morilec Mustafe Rastoderja.

Objavljeno
02. februar 2018 20.38
Ljubljana, 24.8.2015, sojenje Radenku Durdevicu za umor. Foto: Marko Feist
Mitja Felc
Mitja Felc

Ljubljana – Minilo je že devet let, odkar je po vzoru mafijske likvidacije v kletnem stanovanju na Litostrojski cesti v Ljubljani nekdo z več streli pokončal Mustafo Rastoderja. Morilec, kdorkoli že je, pa je še vedno na prostosti. Policija je za zločin okrivila Radenka Đurđevića, ki uboj zanika. Okrožne sodnike je najprej prepričal, pri višjih mu ni uspelo, nato je vrhovno sodišče poskrbelo za preobrat in razveljavilo obsodilno sodbo. Sledilo je ponovljeno sojenje, ki se je vnovič končalo z oprostilno sodbo.

Ko je Đurđević predlanskega decembra slišal oprostilno sodbo, je bilo takoj jasno, da se bo tožilstvo na takšen razplet pritožilo. Vendar, kot nam je pojasnil direktor sodišča Janez Grden, višje sodišče več kot leto dni od prvostopenjske sodbe »v navedeni zadevi še ni odločalo«. Po naših informacijah se postopek na drugi stopnji vleče tudi zato, ker je imelo okrožno sodišče precej težav z vročanjem sodne pošte obtoženemu Đurđeviću.

Osemindvajsetletnega Mustafo Rastoderja so našli v mlaki krvi 19. januarja 2009 v njegovi kletni garsonjeri na Litostrojski cesti 10 v Šiški. Kaj hitro so ugotovili, da imajo opraviti s kaznivim dejanjem, saj je bilo v stanovanje vlomljeno, na žrtvi pa je bilo vidnih več strelnih ran. Morilec je Rastoderja presenetil med gledanjem televizije in vanj iz pištole izstrelil osem nabojev. Petkrat ga je zadel v srce, po enkrat v glavo, tilnik in nogo.

Prva osumljenka v času uboja v policijskem pridržanju

Preiskovalci so po zbiranju prvih informacij imeli za osumljenko njegovo dekle Anjo Nikolić, saj so stanovalci bloka večkrat slišali prepire. Tudi tistega večera je bilo tako, a je po prepiru odvihrala k materi in jo, čeprav je imela zaradi preteklega grdega ravnanja prepoved približevanja, spet napadla. Toda kmalu so ugotovili, da mladenka ne more imeti krvavih rok, kajti v času Rastoderjeve smrti je bila zaradi kršitve ukrepa prepovedi približevanja v policijskem pridržanju.

Sledi so jih vodile do takrat 25-letnega Radenka Đurđevića, Anjinega brata. Glavni vzrok, da se je na seznamu osumljencev uvrstil najviše, so štirje delci, značilni za streljanje, ki so jih našli na njegovih oblačilih. Ob aretaciji je dejanje sicer priznal, a si je nato, ko je primer prišel na sodišče, premislil. Njegov zagovornik Miha Kunič je takrat na sojenju opozoril, da so ga pridržali dlje, kot bi ga smeli, in da »po več kot 60-urnem mučenju ni več vedel, kaj govori in podpisuje«.

Kdo je pred devetimi leti v stanovanju bloka likvidiral Mustafo Rastoderja, še ni znano. Foto: Igor Mali

Maščevanje kot glavni motiv

Tožilstvo je med motivi navedlo, da je imel Đurđević več kot dovolj razlogov za maščevanje Rastoderju. Poleg sledov delcev smodnika so se osredotočili tudi na njegovo sumljivo vedenje po umoru. Sestra obtoženega Đurđevića je bila, kot rečeno, dekle umorjenega. Nobena skrivnost ni, da je bila z materjo v slabih odnosih, predvsem zaradi droge. Umorjeni je bil namreč preprodajalec, po mnenju tožilstva pa je obtoženi hotel z njegovo odstranitvijo pomagati svoji sesti. Izkazalo se je še, da je Đurđević močno navezan tako na sestro kot na mater.

Prvostopenjski sodniki so pri oceni dokazov dali prav zagovorniku Kuniču, da na zatožni klopi ne sedi morilec. Da ni nujno ravno on strelec, je na zaslišanju povedal tudi izvedenec balistične stroke Janez Golja, a dodal, da je mogoče karakteristične delce streljanja odstraniti z intenzivnim čiščenjem. Prav na to pa so se po pritožbi tožilstva osredotočili višji sodniki, ki so poudarili, da je od umora do obiska policije minilo pet ur, zato je imel obtoženi Đurđević dovolj časa, da spere dokaze. Nenavadno se je višjim sodnikom zdelo tudi vedenje matere obtoženega. V usodni noči, ko so nekateri slišali strele, je na stopnišču srečala soseda. Ta je opisal, da je bila zelo živčna, sama od sebe mu je rekla, da sin spi v stanovanju. To je bilo za sodišče še dokaz več, da obtožencu niso verjeli. Sledila je obsodilna sodba: 12 let zapora, kar je tri leta manj od predloga tožilstva.

Sodnik okrcal delo policije

Ko je postala znana odločitev višjih sodnikov, je Kunič napisal zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovni sodniki so obsodilno sodbo razveljavili in jo vrnili v ponovno odločanje višjim sodnikom. Po njihovi oceni bi morali ti pred dokončno odločitvijo zaslišati še nekaj prič, policiste, ki so preiskovali primer, in forenzike.

Za Đurđevića se je celoten proces začel znova, kazenski spis pa je dobil v roke okrožni sodnik Martin Jančar. Ko so izvedli dokaze, ki so jih nanizali vrhovni sodniki, je Đurđević iz hrama pravice spet odkorakal kot nedolžen. A je bilo takoj znano, da sodniška saga še ni končana. Sledila je pritožba na višje sodišče.

Sodnik Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe poudaril, da je pokojnikova sestra na sodišču povedala, da je neznano kam izginilo 17.000 evrov, s katerimi je Rastoder, ki se je po Kuničevih besedah ukvarjal s preprodajo mamil in orožja, nameraval kupiti hišo, v kateri bi živel skupaj z Đurđevićevo sestro. »Koristoljubje je gotovo drugi najverjetnejši motiv,« je poudaril Jančar in pri tem nekako okrcal policijo, da se je v celotni zgodbi preveč osredotočila le na motiv, da je hotel Đurđević zaščititi sestro in posledično mamo, pri čemer pa je možnost drugega motiva premalo raziskala.

Ali bo tožilstvo, ki je predlagalo 12 let zapora, na pritožbenem sodišču tudi tokrat uspešno, naj bi bilo jasno v kratkem, saj je za konec februarja po naših informacijah sklicana seja višjega sodišča.