Maribor – Za dolgih 28 let je sodišče na hladno poslalo Alena Mihaliča, ki je lani jeseni na grozovit način umoril svoje dekle Anjo Jug ter nekaj dni kasneje poskušal na psihiatriji zadaviti pacienta. Posebnih olajševalnih okoliščin sodišče v njegovih dejanjih ni zasledilo.
Sodni senat, ki mu je predsedovala okrožna sodnica Andreja Lukeš, usmiljenja do 25-letnega Mihaliča ni pokazal, čeprav ni povsem upošteval predloga tožilke Ivanke Slana. Ta je za umor predlagala 27 let, za poskus uboja pa pet let zapora oziroma enotno kazen 30 let zapora.
Sodišče mu je za brutalni umor prisodilo 26 let zapora, s čimer se zdaj strinja tudi tožilka, saj se s tem ne odstopa veliko od njenega predloga. Se ji pa zdi nekoliko nizka kazen za poskus uboja, sodišče se je namreč odločilo za tri leta in pol zapora. »Bomo razmislili, mislim pa, da je tudi 28 let dolga doba,« je na vprašanje, ali bi vložila pritožbo, odvrnila tožilka.
Najprej s pestmi,
Osem dni kasneje se je na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije lotil pacienta Elvisa F. Zgrabil ga je za vrat, ga podrl na tla in ga davil s komolcem desne roke, ki jo je za povečanje intenzivnosti z levo roko močno vlekel k sebi. Zdravstvenemu tehniku močnega stiska samemu ni uspelo razkleniti, Mihaliča je obvladal šele s pomočjo pravosodnega policista.
Mihalič sodbe ni sprejel povsem mirno. Medtem ko je sodnica naštevala poškodbe, ki jih je prizadejal nesrečni Jugovi, se je tresel in rožljal z verigo, s katero je imel vklenjene noge.
Za vpogled v Mihaličevo psiho je sodišče sprva angažiralo dva izvedenca, Mladena Vrabiča in Vanjo Rejco. A njuni mnenji sta si bili povsem v nasprotju, zato je morala enigmo rešiti komisija za fakultetna izvedenska mnenja. Ta je sklenila, da ima obtoženi mešano osebnostno motnjo in da je bila v povezavi s škodljivo rabo kanabinoidov njegova zmožnost razumeti pomen svojih dejanj bistveno zmanjšana. To je pri izreku sodbe upoštevalo tudi sodišče, ki pa je vendarle mnenja, da je Mihalič dejanji storil iz neposrednega naklepa.
Bil je že nasilen
To sicer nista bila prva Mihaličeva nasilna izbruha. Natanko eno leto prej, preden je umoril Jugovo, 29. oktobra 2013, se je spravil na strica Petra Tertinka, še leto prej, prav tako 29. oktobra, pa je premikastil tedanje dekle. Na sodišču je razkrila, da ji ni dovolil obuti čevljev z visoko peto, ko so se zvečer odpravljali ven, ker ni hotel, da bi jo občudovali drugi moški. Odvrnila mu je, da bo šla ven brez njega s prijateljico, a je ponorel, jo z glavo udaril v obraz, jo vrgel čez komodo in obrcal. Seveda ga je takoj zapustila, vendar ji je nekaj časa še pošiljal sporočila SMS.
Tertinek je povedal, da se je Mihalič zelo navezal nanj, ko mu je umrl oče: »Dobro sva se razumela, ni bilo nesoglasij.« Nazadnje je bil pri njem, ko mu je sestra oziroma Mihaličeva mati dejala, da se sin čudno vede. Spominja se ga kot zelo čudnega, spal je tik ob njegovi postelji, z njim je moral malodane na stranišče: »Kar naprej je nekaj pobiral s tal, rekel je, da pobira možiclje.«
Tertinek je dejal, da se je Mihalič tresel, ko pa ga je prijel, ga je nečak s pestjo udaril v obraz in po rebrih. Stric ga je objel, Mihalič pa ga je začel daviti. Umiril se je šele, ko je slišal babičin glas: »Alen, kaj delaš?« Odpeljali so ga na psihiatrijo, vendar ga tam niso hoteli sprejeti, je pojasnil Tertinek, šele ko je omenil fizični napad, so ga hospitalizirali, a pod pogojem, da Tertinek napad prijavi policiji.
Mihalič zaradi ponovitvene nevarnosti ostaja v priporu, stroškov postopka mu, ker nima dohodkov, ne bo treba poravnati. Bo pa moral očetu pokojne Andreju Jugu za pogrebne stroške in nagrobnik plačati 4300 evrov.