Ljubljana - Pet let bo za rešetkami 33-letni hrvaški državljan Rašid Zahirović, ki je lanskega 22. septembra zvečer na avtocestnem odseku med Ivančno Gorico in Bičem streljal na svojo leto dni mlajšo ženo. K sreči jo je zadel le v roko, preživela pa je tudi ljubezen - žena mu je namreč vse odpustila.
Tožilstvo je na sojenju poskušalo dokazati, da je ženo poskušal umoriti iz koristoljubja, saj da se je hotel dokopati do 170.000 evrov, ki jih je nekaj dni pred tem nakazal na račun ženinega podjetja.
Tistega večera sta se v najetem stanovanju v Ljubljani hudo sprla, zaradi groženj, da jo bo ubil, je v copatah zbežala iz stanovanja.
Zatekla se je na bencinski servis, od koder je poklicala taksi, nato pa je poklicala še moža, da bi taksistu izročil njen potni list, saj je torbico z dokumenti pustila v stanovanju. Zahirović je taksistu izročil dokument, s katerim se je njegova žena hotela vrniti v rodni Zagreb, med vožnjo proti Novemu mestu pa voznik taksija in Zahirovićeva žena nista niti slutila, da ju nasilnež zasleduje.
Taksi je okrog 22. ure poskušal zriniti s ceste. Ko je voznik ustavil, je potnica zbežala iz avtomobila, a je Zahirović s pištolo stekel za njo in jo ujel.
Najprej je ustrelil v tla, ko jo je vlekel nazaj proti avtomobilu in je padla, pa jo je ustrelil v roko. Nato je pobegnil, ženo pa pustil ležati na avtocesti. Nekaj ur pozneje je z računa ženinega podjetja prek spletnega bančništva nakazal denar na drug račun, nato pa se je sled za njim izgubila.
Najprej je pobegnil v Avstrijo, pot ga je nato vodila v Španijo, od tam pa v Francijo, kjer so ga na podlagi tiralice prijeli. Tri dni pred prijetjem - na valentinovo - je za njim prišla v Francijo tudi žena, pobotala sta se in med postopkom ga je obiskovala v priporu.
Po mnenju tožilke Manje Prezelj je na glavni obravnavi omilila svojo izpoved, medtem ko je po tožilkinih besedah pred preiskovalno sodnico omenila bistvene obremenilne okoliščine za obtoženca.
Tožilka je po dokaznem postopku iz obtožnice umaknila dve kaznivi dejanji - odvzem motornega vozila (najprej mu je očitala, da je avtomobil, s katerim je zasledoval ženo, vozil brez dovoljenja lastnice) in povzročitev splošne nevarnosti (ko je taksi skoraj zrinil s ceste, je najprej ustrelil v tla), medtem ko je pri poskusu umora iz koristoljubja vztrajala. A sodni senat je menil, da je dokazov dovolj le za poskus uboja.
Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali več oteževalnih okoliščin, predvsem način storitve kaznivega dejanja, med olajševalnimi pa so svojo vlogo odigrale tudi težke besede med zakoncema, saj so te način njunega življenja.
To priznava tudi Zahirović: »Marsikaj sem rekel njej in ona meni, vendar nikogar nisem nameraval ubiti.« To naj bi dokazovalo tudi pismo, ki ji ga je poslal, ko se je po streljanju skrival v Avstriji: »Ne vem, kako si bom oprostil to, kar sem storil. Vsakič, ko zaprem oči, mi pride ta slika pred oči. Prosim, da mi ti in otroci oprostite.«
Žena mu je res vse odpustila, čeprav je iz moževih ust slišala tudi vse kaj drugega - po telefonu ji je grozil, da bo ubil njenega brata in očeta, da bo tekla kri in da bo s smrtjo tudi ona »plačala za vse«.
Obljubil ji je, da jo bo zaklal kot jagenjčka in da je niti policisti ne morejo zaščititi pred njim, češ da jih bo postrelil.
Rašid Zahirović bo na pravnomočnost sodbe počakal v priporu.