Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav je med slovenskimi uporabniki interneta po nekaterih podatkih manj kot dvajset odstotkov takšnih, ki uporabljajo elektronsko bančništvo, se za ta način bančnega poslovanja sicer sramežljivo, a vendarle odloča čedalje več uporabnikov. Zato ni odveč še enkrat opozoriti, da je treba uporabljati varne načine e-bančništva in redno posodabljati programske pakete za varnost (protivirusne programe, požarne zidove), saj je osebni računalnik, kot poudarjajo strokovnjaki, najšibkejši člen v verigi elektronskega bančništva, vsako pomanjkljivost pa bodo nepridipravi poskušali zlorabiti.
Tako je policija pred kratkim opazila povečanje števila kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo elektronskega bančništva, ko izmišljeno podjetje novači slovenske in tuje državljane pri nas za posredništvo pri prenakazilu denarja, pridobljenega z e-bančnimi zlorabami. Skrbeli naj bi le za prenakazovanje denarja za šest do osem odstotkov provizije, a ko jim naivnež pošlje svoje osebne podatke in številko transakcijskega računa, postane sostorilec pri (pre)nakazovanju denarja, nakradenega z zlorabo osebnih gesel v elektronskem bančništvu. Med najpogosteje omenjenimi tujimi podjetji, ki navežejo stike s potencialnim »poslovnim partnerjem« po elektronski pošti, je rusko podjetje Les-prom (tudi L-prom).
Doslej so v Sloveniji obravnavali približno dvajset takih primerov. V nekaterih primerih se je denar že »preselil« na drug račun, v drugih primerih pa je policiji uspelo s hitrim posredovanjem bančnih ustanov ter odredbo pristojnega sodišča zadržati denar pred nakazilom in ga tako zavarovati, pojasnjuje Drago Menegalija iz službe za odnose z javnostjo generalne policijske uprave. Zoper vse, ki so denar sprejeli in ga prenakazali ali poskušali prenakazati, so napisali kazenske ovadbe na pristojna tožilstva. Zato ni odveč javnost še enkrat opozoriti, naj takšnim elektronskim sporočilom, v katerih namišljena podjetja vabijo k sodelovanju, ne naseda, saj denar, ki ga naivnež prejme na svoj račun, izvira iz kaznivega dejanja, njegovo posredovanje naprej, ponavadi v tujino prek Western Uniona, pa je prav tako kaznivo dejanje. Medtem ko je pošiljatelje elektronske pošte težko izslediti, saj izkoriščajo pomanjkljivost elektronskih poštnih strežnikov in tako skrivajo svojo pravo identiteto, je izsleditev prejemnikov oziroma posrednikov denarja razmeroma preprosta, dodaja Menegalija.
Da je bil le naivnež, ki da se je nič hudega sluteč ujel na limanice L-proma, trdi še ne 30-letni Emil Graider, izraelski državljan ruskega rodu, ki se na ljubljanskem okrožnem sodišču zagovarja zaradi dveh kaznivih dejanj velike tatvine. Tožilstvo je prepričano, da Graider le ni tako nedolžen, kot poskuša prikazati. Očita mu, da je potem, ko so za zdaj neugotovljeni sostorilci z virusom trojanski konj vdrli v osebni računalnik Ljubljančanke, ki ni imela nameščene protivirusne zaščite, opravil prenakazilo denarja. Sredi novembra lani naj bi bil prek spletne banke Abanke opravil transakcijo 2300 in 5380 evrov z računov dveh oškodovancev na svoj račun, odprt pri NLB in Unicredit banki.
Graider nasprotno zatrjuje, da je z moskovskim podjetjem L-prom, ki se je po njegovem ukvarjalo s prodajo lesne surovine po Evropi, podpisal pogodbo kot »regionalni predstavnik« podjetja. Potem ko so njemu neznani sodelavci sklenili posel s strankami v Sloveniji, so te nakazale denar na njegov račun, on pa ga je za osemodstotno provizijo prenakazal prek Western Uniona na ime, ki so mu ga sporočili iz L-proma. Slovenski kupci se namreč niso strinjali s tem, da bi denar pošiljali v Rusijo, je pojasnil. Da gre za denar, ki so ga nič hudega slutečim imetnikom sneli z računa, ni vedel, trdi. Medtem ko vztraja, da z zlorabami nima nič, je tožilstvo prepričano, da je vedel, da je L-prom fiktivno podjetje, saj je na uradnem naslovu podjetja v Moskvi v resnici stavba ruske akademije znanosti in umetnost. A tega, trdi Graider, ni preverjal, čeprav se je po internetu pozanimal o opremi podjetja in tehnoloških postopkih, ki jih uporablja pri proizvodnji.
Iz NeDela.
