Tiskane izdaje
Ljubljana – »Za pogodbe med Zdravstvenim domom Izola, Poštno banko Slovenije in družbo Mabra se ne spomnim, ali sem jih dobil, ko sem postal direktor, ali sem jih prejel pozneje,« je na sojenju Gordani Kalan Živčec povedal direktor ZD Izola Evgenij Komljanec.
Direktor je znova, ZD Izola je namreč vodil že prej, postal proti koncu januarja 2011, ko je na tem delovnem mestu zamenjal Gordano Kalan Živčec, in na podlagi alarmantnih objav v medijih prosil računovodkinjo, naj mu pripravi poročilo o depozitni pogodbi med ZD Izola in Poštno banko Slovenije ter kreditni pogodbi z družbo Mabra inženiring. Ko je poročilo dobil, je ugotovil, da pogodbe niso bile zavedene v knjige zdravstvenega doma.
»Ker ob primopredaji z Gordano Kalan Živčec teh pogodb ni bilo v dokumentaciji, sem zahteval, naj jih v knjige pozneje zavedejo skladno z zakonodajo,« je razložil. Tožilstvo ga je nato spomnilo na izjavo, ki jo je dal v preiskavi, kjer je povedal, da je Kalan Živčečeva knjige in bilance poslovanja skrivala, kar naj bi mu potrdil tudi takratni predsednik sveta zdravstvenega doma Radivoj Nardin.
»Zdravstveni dom je s tem poslom dobro zaslužil«
Na vprašanje obrambe, zakaj se je, glede na to, da je bil celoten posel končan, denar pa z obrestmi in dobičkom vred varno spravljen na računu Zdravstvenega doma Izola, sploh lotil raziskovanja zadeve, je odgovoril, da je v zdravstvenem domu vladala prava panika. Namreč, podjetje Mabra je bilo takrat v zelo slabem finančnem stanju, zato so se bali, da bi v primeru stečaja denar zdravstvenega doma končal v stečajni masi.
Dejal je še, da so se podobnih poslov v zdravstvenem domu lotevali že prej, denar pa so za obresti polagali tudi na račune pravnih in fizičnih oseb, ki niso bile banke. Potrdil je, da je zdravstveni dom s poslom zaslužil, na njegov račun je prišel celoten depozit z obrestmi in donacijo Mabre v višini pet tisoč evrov za nakup medicinske opreme. Obtoženo Gordano Kalan Živčec je zanimalo, ali se spomni, da je bila med dokumenti, ki mu jih je izročila ob primopredaji, tudi ovojnica z oznako zaupno. Komljanec je odgovoril, da je takšno ovojnico res prejel, in potrdil, da so bile v njej vse tri domnevno sporne pogodbe.
Kot priča je na sodišču nastopila tudi tedanja računovodkinja v ZD Izola Svetlana Milašinovič, ki je dejala, da se ji s tem poslom ni zdelo nič narobe, dokler niso o njem na veliko začeli spraševati novinarji, in da je pogodbe videla šele, ko so zadeve v svoje roke vzeli kriminalisti. Dodala je še, da je denar od podjetja Mabra na račun zdravstvenega doma prišel šele, ko je posle že preiskovala policija.
Gordani Kalan Živčec tožilstvo očita zlorabo položaja
Po navedbah tožilstva je Gordana Kalan Živčec pri vodenju gospodarske dejavnosti zlorabila položaj, da bi nekomu drugemu omogočila korist, pri tem pa zastavila javni denar, čeprav tega ne bi smela. Zgodba sega v leto 2010, ko je kot vršilka dolžnosti vodje Zdravstvenega doma Izola zlorabila položaj.
Tožilstvo ji v obtožnici očita, da je 10. in 13. septembra 2010 v imenu Zdravstvenega doma Izola sklenila depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije in nato še kreditno tripartitno pogodbo z družbo Mabra inženiring. To posojilo je Mabra inženiring najela pri Poštni banki Slovenije, denar pa je potrebovala za poplačilo dolgov, ker je bila v času transakcije že insolventna. Tožilec je poudaril, da Mabra svojih obveznosti po kreditni pogodbi ni izpolnila, to je storila šele, ko jo je k temu pozvala Gordana Kalan Živčec.
Aprila 2011 je nato komisija ministrstva za zdravje, ki je opravila izredni upravni nadzor v zdravstvenem domu, ugotovila, da posel med Zdravstvenim domom Izola in podjetjem Mabra inženiring ni bil skladen z zakonodajo. Protikorupcijska komisija pa je v načelnem mnenju zapisala, da posel ustreza definiciji korupcije. Poudarili so, da predpisi ne dovoljujejo takšnega razpolaganja z javnimi sredstvi. Sojenje se bo z zaslišanjem dodatnih prič nadaljevalo 8. novembra.
