Tiskane izdaje
Tožilstvo Ročniku in Veršičevi očita zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti. Kot je pričala Čurinova, je 27. septembra 2007 družba Millcom, ki sta jo istega leta ustanovila Ročnik in Veršičeva, najela kredit v višini 11,5 milijona evrov. Čez nekaj minut je Millcom denar posredoval Klasju kot kupnino po pogodbi, Klasje pa je v nekaj minutah denar nazaj nakazalo Millcomu kot avans za najemnino. Kot trdi Čurinova, NS o tem ni bil obveščen, obravnavali so zgolj prodajo premoženja.
Kaj je Veršičeva naročila varnostniku
Čurinova je včeraj pričala, da je osnutek pogodbe dobila 27. junija 2007: »Veršičeva mi je preposlala, kar je 21. junija pripravil odvetnik Stanislav Rozenstein, po telefonu pa mi je naročila, naj to hitro sprejmemo. Opozorila sem jo, da ni v notarski obliki, pa je rekla, da moramo mi prej to sprejeti.« Osnutek je predvidel drugačne roke plačila in prenosa premoženja, po pogodbi je Klasje v hipu ostalo brez vsega.
Ročnik, ki ga zagovarja odvetnik Rozenstein, je Čurinovo opozoril, da bi si pogodbo lahko ogledala na sedežu Klasja, ker da je imela kot direktorica družbe Medaljon, 13,66-odstotnega lastnika Klasja, tudi to dolžnost. Čurinova je že večkrat pojasnila, da je verjela upravi, da bo pogodba v notarski obliki enaka osnutku. Dodala je, da je obvladujoča Medaljonova družba Profectus zahtevala, da se namesto nje skupščine udeleži Ročnik: »To mi je po telefonu naročila Romana Pajenk.« Prav Pajenkova je po navedbah Čurinove zahtevala njen odstop, ko je začela spraševati o dogajanjih leta 2007. Čurinove tudi niso spustili na junijsko izredno sejo nadzornega sveta v Klasje, zahtevala je, da ji varnostnik to napiše. In je včeraj prebrala: »Ireni Stanki Curin nisam dovolio vstopa v Klasje po nalogu gospe Murko.«
Trstenjakova se veliko stvari ne spomni
Povsem nasprotno Čurinovi je pričala nekdanja nadzornica Silva Trstenjak, predstavnica delavcev in predsednica sveta delavcev. Ponovila je vse, kar sta povedala že Ročnik in Veršičeva. Dejala je, da je pogodbo v notarski obliki pogledala v tajništvu družbe. Drugih stvari se ni spomnila. Ni vedela, kdo so bili lastniki, niti tega, da gre za podjetja, ki so bila v Ročnikovi lasti oziroma z njim povezana. Kot predstavnica delavcev se je udeležila sporne skupščine, ni pa se spomnila, kateri predstavniki lastnikov so bili tam. Bila sta le dva. Ročnik in Veršičeva.
