Tiskane izdaje
Policija je 3. decembra 2012 aretirala kar 119 ljudi in jih nekaj tudi kazensko ovadila. Tožilstvo je ovadene razdelilo v dve skupini, dvanajst jih je moralo na sodišče že dobra dva tedna po protestih, saj jim je naprtilo blažjo obliko napada na policiste, devet pa se jih je pred okrožno sodnico Danilo Dobčnik Šošterič znašlo šele zdaj, saj je zoper njih potekala sodna preiskava.
Slabi dve leti po burnih demonstracijah so poziv na sojenje prejeli Alen Đudarić, Mario Kos, Andrej Horvat, Nathan Tkalec, Branko Karlovčec, Luka Rauter, Nejc Ules, Rene Žnidarič in Bojan Marksl. Okrožni državni tožilec Darko Simonič je na predobravnavnem naroku v predlogu glede višine kazni v primeru priznanja krivde pri večini obtoženih upošteval nekatere olajševalne okoliščine, denimo mladost in čas, ki so ga preživeli v priporu, in večinoma predlagal pogojne obsodbe.
Za Đudarića in Horvata je predlagal po sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo petih let, za Rauterja in Ulesa dva meseca manj in enako preizkusno dobo, za Žnidariča tri mesece s preizkusno dobo enega leta in za Marksla štiri mesece pogojno s prav tako enoletno preizkusno dobo. Razen zadnjega so ponudbo vsi zavrnili z besedami: »Krivde ne priznam.«
Odmevne aretacije in kazni
Da so bili le ob napačnem času na napačnem kraju in da niso niti pomislili, da bi granitne kocke, kamenje in steklenice zalučali proti policijskemu kordonu, bodo poskušali dokazati med sodnim procesom, medtem ko bo Marksl o priznanju še razmislil. Pred sodnico je nekoliko omahoval, češ da bo raje priznal, čeprav očitanih dejanj ni storil, a se noče potikati po sodišču, a mu je ta dejala, da priznanja, ki ni dovolj jasno, ne more sprejeti. Na koncu je padla odločitev, da bo o vsem skupaj še malce razmislil in se izrekel do naslednjega naroka.
Dveh obtoženih sodnica Dobčnik Šošteričeva ni dočakala, zato bo morala predobravnavni narok razpisati znova. Mario Kos sploh ni prevzel vabila, Branko Karlovčec pa je na delu v tujini. Njegova zagovornica, odvetnica Ana Jug, je predložila potrdilo delodajalca, iz katerega izhaja, da je bil kot monter 1. septembra napoten na delovišče v Angliji, kjer bo ostal do zaključka del.
Izmed deveterice je krivdo, ko je slišal tožilčev predlog, priznal le Nathan Tkalec. Simonič je prepričan, da je Tkalec izstopal po intenzivnosti nasilniškega vedenja, zato je zanj predlagal sedem mesecev zapora in se strinjal, da kazen namesto za rešetkami odsluži z delom v splošno korist. Sodbo mu bo sodišče formalno poslalo danes.
Aretacije protestnikov so v slovenski javnosti precej odmevale, za marsikoga se je govorilo, da se je takrat v policijskih krempljih znašel brez utemeljenega razloga. Pri nekaterih se je to kasneje potrdilo, saj v enem primeru sodišče ni dovolilo preiskave, pri šesterici je tožilec Darko Simonič odstopil od pregona, še preden so ji začeli soditi, zoper enega pa je tožilec Tilen Ivič septembra lani obtožni predlog umaknil tik pred izrekom sodbe.
Za preostalih 11 vstajnikov, ki so jim sodili po hitrem postopku, torej brez preiskave, se je proces razpletel slabše. Dva sta krivdo priznala že na predobravnavnem naroku ter si prislužila pet mesecev in pol oziroma štiri mesece pogojne zaporne kazni. Zoper dva je sodišče zavrnilo obtožni predlog, saj sta prejela plačilna naloga, ki sta postala izvršljiva, še preden je policija proti njima sprožila postopek, za isto stvar pa ju ni dovoljeno dvakrat kaznovati, medtem ko je preostali sedmerici sodnica Simona Mernik prisodila po sedem mesecev zapora. Višje sodišče o pritožbah še odloča.
S tem pa seznam aretiranih z mariborskih protestov še ni končan. Po drugi mariborski vstaji 26. novembra 2012 je policija ovadila tri ljudi, a je tožilstvo po preiskavi pregon zoper enega protestnika opustilo, dva pa sta že pravnomočno obsojena na sedem oziroma osem mesecev pogojne zaporne kazni.
