Na zatožni klopi, ker je podpisal ovadbo

Po aretaciji Boštjana Penka in Ivana Zidarja konec junija 2008 se je danes zgodba preselila v razpravno dvorano tukajšnjega okrajnega sodišča. Na zatožno klop je sedel Robert Črepinko, saj ga je Penko ovadil, ker je prepričan, da je namerno podpisal kazensko ovadbo, ki ni vsebovala znamenj kaznivega dejanja.

Objavljeno
25. februar 2011 19.08
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana - Spomnimo, da so Boštjana Penka preiskovali, češ da se je kot tožilec sestajal z Ivanom Zidarjem, mu pomagal pri pripravi obrambe in s tem stopil na drugo stran zakona. Odvetnik Bošjan Penko je danes prebral že znane očitke, da je Robert Črepinko kot takratni pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije zlorabil zakonsko pooblastilo, ko je podpisal kazensko ovadbo, s katero so mu očitali zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, Ivanu Zidarju pa napeljevanje k temu kaznivemu dejanju, čeprav je po Penkovih trditvah vedel, da tega nista storila.

Penko je pojasnil, da je aktivnosti izvajal »zunaj službe tožilstva«, dva dni po aretaciji pa je kot odvetnik res stopil na samostojno pot. Z Zidarjem sta govorila o primeru Fiesa, dodal je še, da kot tožilec nikoli ni obravnaval Zidarjevih domnevnih kaznivih dejanj. Poleg obtožnega predloga, s katerim zdajšnjemu pomočniku direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada očita krivo ovadbo, je predlagal tudi, naj Črepinku prepovedo opravljanja poklica. Ker obdolženčev zagovornik mag. Mitja Jelenič Novak pravnih ugovorov ni imel, je do besede prišel Črepinko.

Drugačni dokazni standardi

»Seveda se bom branil,« je izstrelil Črepinko, ko ga je okrajna sodnica Metka Popivoda vprašala, ali se bo zagovarjal. Povedal je, da od Penkovih očitkov drži le to, da je kot pomočnik prvega moža kriminalistične policije imel pooblastilo za podpisovanje kazenskih ovadb. »Predkazenski postopek je potekal več mesecev. Na mizo sem dobil kazensko ovadbo o omenjeni zadevi in sem jo tako kot druge skrbno proučil, v skladu s pooblastili pa tudi podpisal.« Poudaril je, da policija ni tista, ki preverja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, saj je to naloga sodišča.

Sledila so Penkova vprašanja, a je sodnica Popivoda kmalu vskočila, češ da se bodo podrobnosti razčiščevale pozneje, ko bo sodišče dobilo vse listine in si bo ustvarila jasnejšo sliko. Znano je, da je Penko ovadil več kriminalistov, ki so takrat delali pri tej zadevi, zato je primer kompleksnejši. Pristavila je še, da tako obdolženi kot Penko dobro poznata pravo in vesta, da za predkazenski postopek veljajo drugačni dokazni standardi kot za nadaljnje postopke. Penka je tako zanimalo, ali sodišče ob takšnem pojasnilu morda že ne prejudicira odločitve. Sodnica je to odločno zavrnila.

Penko priznava le etični prekršek

Penko je omenil še odločitev zunajrazpravnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrnil tožilsko zahtevo za preiskavo in konec januarja odločil, da očitki Penku niso kaznivo dejanje oziroma da iz opisa dejanja ne izhajajo znamenja očitanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Črepinko se je branil, da on v tisti funkciji ni odločal, ali je storilec storil kaznivo dejanje, ampak ali obstajajo utemeljeni vzroki za sum. »Takrat sem imel vse vzroke, da ti sumi obstajajo, in sem podpisal kazensko ovadbo,« je bil odločen.

Čeprav je bil narok kratek, Penko pa še ni zastavil vseh vprašanj, je po koncu povedal, da je slišal, kar je želel, in sicer da je Črepinko natančno prebral kazensko ovadbo in jo podpisal. Še enkrat je poudaril, da njegovo srečanje z Zidarjem nima znamenj kaznivega dejanja. Priznal pa je etični prekršek. »Takrat sem bil formalno še v funkciji državnega tožilca, čeprav sem bil na dopustu, zato je bilo moje dejanje neetično in nehigienično, sploh ker je šlo za Ivana Zidarja, proti kateremu je skupina državnih tožilcev že vodila nekaj predkazenskih postopkov,« in zatrdil, da kot tožilec Zidarja nikoli ni preganjal.

Sojenje se nadaljuje 6. aprila.