Tiskane izdaje
Maribor - Nadaljevanje sodnega razčiščevanja smrti dvanajstletnega Bora Nekrepa je danes postreglo z manjšim incidentom med Borovo materjo Tatjano Nekrep in odvetnico Nino Zidar Klemenčič, ki zagovarja obtoženo pediatrinjo Zlatko Kanič.
Ko je Borov oče Matjaž Nekrep zasliševal zdravnika Janeza Primožiča o »sodobnem« načinu obravnavanja bolnika v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru, je odvetnica temu ugovarjala, Tatjano Nekrep pa je to tako spravilo ob živce, da je stopila pred njo in ji ob vsesplošnem vpitju zabrusila: »Poglejte me v oči!«
Sodnica Vanja Verdel Kokol je obravnavo za nekaj minut prekinila in v dvorano za vsak primer poklicala varnostnika.
Današnjo obravnavo, na kateri ni bilo obtožene Zlatke Kanič, saj so jo urgentno operirali in se je strinjala s sojenjem v nenavzočnosti, sta zaznamovali pričanji dveh zdravnikov.
Janez Primožič, upokojeni predstojnik ljubljanske klinike za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, je na vprašanje odvetnice Nine Zidar Klemenčič, kakšni so ukrepi pri bolniku, čigar stanje po lestvici Glasgow koma ocenijo s trojko, odvrnil: »To je huda možganska okvara. To je pogorišče. Tukaj ni več nobenih funkcij. Otrok leži nepremično, ni sposoben dati od sebe nobenega glasu.«
»Ali je zdravljenje potekalo v smeri zdravljenja povišanega amoniaka v krvi skladno s smernicami ali pa ste 13. marca (tega dne leta 2008 so Bora iz Maribora premestili v Ljubljano, op. p.) dvignili roke nad otrokom?« je zanimalo odvetnico.
»Nihče ni dvignil rok nad otrokom,« je bil kar malce nejevoljen Primožič. »Presenečen sem, da ste uporabili ta stavek, to je skrajno nekorektno.«
»Gospa sodnica, ona nas tako muči,« se je kmalu zatem v solzah oglasila Tatjana Nekrep. Zidar Klemenčičeva pa je nagovorila sodnico: »Če bodo motili postopek, prosim, da jih odstranite iz dvorane.« »Če vama je težko to poslušati, lahko počakata pred dvorano,« je poskušala zadevo umiriti sodnica.
Zakonca Nekrep sta ostala v dvorani, Primožič pa je nadaljeval pričanje in poudaril, da preiskava vsebnosti amoniaka (Bor je umrl prav zaradi previsoke koncentracije te snovi) spada med prve, če ima bolnik moteno zavest.
»Dobili smo pogorišče. Na pogorišču ne morete postaviti nove hiše,« je še enkrat opisal Borovo zdravstveno stanje. »Kako pomemben je čas, ko ugotoviš vrednost amoniaka 453 mikromolov?« je zanimalo tožilca Darka Simoniča. »Čas je pri delu v intenzivni terapiji ključnega pomena. Odzvati se je treba takoj.«
Tudi zdravnica Nevenka Bratanič z ljubljanske klinike za pediatrijo, kamor so Bora premestili iz Maribora, je povedala enako: »To je stvar, ki je najpomembnejša. Amoniak zažiga možganske celice.«
Po njenih besedah se Bor ni odzival, in ker so vedeli, da ima v telesu povišano vsebnost amoniaka, so se takoj lotili terapije. Prepričana je, da so zanj storili vse, kar so mogli, je vidno prizadeta povedala s tresočim glasom.
