Nadzornika so mu oprostili, za drugo so ga obsodili

Krško – Vidno nezadovoljen je obtoženi Alojz Radej po razglasitvi sodbe zapuščal sodno stavbo, čeprav mu je sodnica Cvetka Ogorevc Sotelšek prisodila dobri dve leti nižjo kazen, kot je predlagalo tožilstvo. Oprostila ga je namreč očitane goljufije.

Alojz Radej, ki je bil v družbi Iteo Raka, ta je zdaj v stečaju, zaposlen kot odgovorni vodja gradbišč, je po ugotovitvi sodišča v obdobju 2009–2011 na roke prejel dobrih 60.000 evrov od ureditve dvorišč in jih pospravil v svoj žep.

Obtoženi je povedal, da je bila to običajna praksa v družbi, da so denar pobrali na roke, in hkrati trdil, da je ta denar predal direktorju Alojzu Češnovarju. Direktor je povedal, da to ni res in da sploh ni vedel za urejanje in asfaltacijo teh dvorišč. Ko je to izvedel, je šel k strankam preverjat.

Zaslišanih je bilo več prič, nekatere so pri notarju celo overile svoje izjave o tako imenovanem črnem fondu, ki naj bi ga družba imela na račun urejanja dvorišč. Nekatere priče so kasneje svoje izjave preklicale, zato jih sodišče zaradi neverodostojnosti ni upoštevalo.

Radeju so tudi dokazali, da je iz skladišča družbe Iteo brez vednosti direktorja odpeljal kamenje za gradnjo stometrskega opornega zidu okrog svoje hiše. Po mnenju prvostopenjskega sodišča so obtoženemu dokazana tudi vsa očitana dejanja uničenja ali ponarejanja listin. Pri gradnji ceste v Šentjerneju, kjer je bila med občino in službo za lokalno samoupravo sklenjena pogodba o porabi evropskih sredstev, Iteo ni upošteval rokov, zato je Radej iz gradbenih dnevnikov menda potrgal delovne liste, ki so bili najdeni pri hišni preiskavi, in dokumentacijo priredil tako, da so se evropska sredstva lahko počrpala.

Ni goljufal

Obtožba je Radeju očitala tudi goljufijo, saj je od direktorja Češnovarja domnevno zahteval 60.000 evrov, češ da jih mora dati nadzorniku zaradi nepravilno izvedenih del oziroma zaradi neprimernega materiala. Ta denar mu je Češnovar menda tudi v resnici izročil, a je sodišče ugotovilo, da direktor ni bil v zmoti, kar bi bilo kaznivo dejanje, ampak je vedel, da je to laž in da Radej zahteva denar zase, ne za nadzornika, pa mu ga je vseeno dal, ker se je bal, da bo Radej pustil službo in uničil gradbene knjige, kot je grozil.

Tudi v naslednjih primerih, ki sta ostala pri poskusu, ko naj bi Radej zahteval za nadzornika še 120 tisočakov, nato pa za gradnjo v Šentjerneju še 15.000 evrov, sodišče dvomi, da direktor Češnovar ni vedel, za kaj gre, oziroma da ga je delovodja s temi zahtevami spravil v zmoto, zato je Radeja oprostilo tega očitka.

Zaporna in denarna kazen

Za poneverbo je predvidena do osemletna zaporna kazen, sodnica pa je Radeju za to kaznivo dejanje določila dve leti in pet mesecev zapora ter nato za vsa kazniva dejanja enotno kazen tri leta in dva meseca zapora. Poleg tega mu je določila pet tisoč evrov stranske denarne kazni, ki jih mora plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe. Družbi Iteo Raka v stečaju mora plačati dobrih 60.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, kar znaša dobrih 80.000 evrov, za preostalih 60.000 evrov, kolikor je znašal njihov premoženjskopravni zahtevek, pa je družbo napotila na tožbo.

Ker je opeharjena družba vložila zahtevek za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, je sodišče odredilo, da Radej v prihodnjih šestih mesecih ne sme razpolagati s sto tisoč evri svojega premoženja, s preostankom premoženja, ki je bilo doslej tudi začasno zavarovano, pa lahko prosto razpolaga.

Tožilstvo je za obtoženega Radeja predlagalo tudi ukrep prepovedi opravljanja poklica za dve leti, vendar sodnica tega predloga ni upoštevala. Tožilstvo je že napovedalo pritožbo tako na obsodilni kot na oprostilni del sodbe.