Najemniki sefov bodo morali počakati

Ljubljana - Kot nam je sporočila tiskovna predstavnica SKB banke, Jelka Novak - Katona, najemniki sefov danes še ne bodo mogli do svojih sefov, saj se je policijska preiskava zavlekla. Zaenkrat tako še ne vedo, kdaj bo ogled sefov mogoč, tako da v prihodnje ne bodo dajali novih obljub toliko časa, dokler se ne bodo 100-odstotno prepričali, da jih bodo lahko izpolnili.

O podrobnostih današnjih pogovorov v vrhu banke Novakova ni želela govoriti, še enkrat pa je poudarila, da je banka delovala v veri, da je lastnina najemnikov sefov in njenih komitentov ustrezno varovana. Ni želela niti zanikati niti potrditi, ali bodo prekinili sodelovanje s službo za varovanje PCA, glede na to, da je bilo v banko vlomljeno, pa bodo sistem varovanja seveda nadgradili, je poudarila Novakova. Neke vrste interno preiskavo bo izvedla tudi skupina Société Générale, ki bo preverila, kaj se je v banki dogajalo v času ropa.

Preiskava daljša, kot je bilo predvideno

Tudi na policijski postaji Ljubljana Center so nam o ponedeljkovem ropu v SKB banki povedali, da preiskava v trezorju še vedno intenzivno poteka. Prav tako kriminalisti in policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil na terenu, kontrola na vseh mejnih prehodih, kamor so takoj po ropu posredovali opise osumljencev, je poostrena. Policisti so sprva menili, da bodo z zavarovanjem dokazov in preiskavo končali že danes popoldne in tako strankam omogočili dostop do sefov, kar pa se ni zgodilo.

Tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Center Peter Kralj je povedal, da bo policija obravnavala le tiste posamične primere, kjer bodo oškodovanci sami hoteli sodelovati s policijo. Sodelovanja oškodovancev si sicer želijo, sodelovali pa bodo le s tistimi, ki bodo sami vložili prijavo. Na vprašanje, ali policija razpolaga s podatki o lastnikih sefov, so nam odgovorili, da jih trenutno nima, saj podatkov še ne potrebuje.

Največji delež krivde na ramenih PCA?

Še vedno ostaja odprto vprašanje, kako je zasebnovarnostna služba PCA skrbela za varovanje. Ali je upoštevala priporočila Združenje bank Slovenije in Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje leta 2001 o minimalnih zahtevah in priporočila za varovanje bank in bančnega poslovanja? Navedena priporočila so namreč primerljiva z evropskimi priporočili, med minimalne zahteve pa sodi zlasti način varovanja zgradb, posameznih delovnih prostorov in delovnih postopkov, analiza tveganja v bankah in analize možnih škodnih pojavov ter vrsta varovanja.

PCA zavrača očitke

Kot je za radio Slovenija povedal direktor službe PCA, Borut Tavčar, je bil PCA zadolžen le za fizično varovanje, tako da je bilo delo z njihove strani do vstopa oboroženih oseb v banko, korektno. Za tehnično varovanje so po mnenju Tavčarja tako odgovorni tisti, ki so v banko montirali tehnično opremo.

Tavčar je prav tako zavrnil očitke, da bi varnostnik oziroma eden od varnostnikov sodeloval z roparji. Povedal je, da je PCA majhno podjetje, ki nima velike fluktuacije kadra, zato so njihovi zaposleni preverjeni, saj za podjetje delajo že več let, poleg tega pa nimajo nikakršnih informacij o lastnikih in vsebini sefov, niti PIN kod.

Po besedah direktorice sektorja Splošni posli Vojke Loparnik Klešnik omenjene službe je bilo varovanje v skladu s standardi in priporočili. Dejstvo pa je, da mora naročnik sam skrbeti za svojo varnost. Kvaliteta varovanja je torej odvisna od projekta varovanja, odločitve naročnika in samega servisa službe za varovanje.

Sintal: Pomemben je hiter odzivni čas

V Sintalu, d. d., družbi za varovanje oseb in premoženja, ropa v SKB banki niso želeli komentirati. Kot je povedal Viktor Pistotnik, je nemogoče vzpostaviti sistem, ki bi v celoti preprečil takšna kriminalna dejanja, se pa z upoštevanjem standardov da preprečiti marsikaj. Sintal takšno ali drugačno varovanje zagotavlja okoli 10.500 podjetjem v Sloveniji (banke, ministrstva, trgovski centri...) in ima 1500 zaposlenih. Pistotnik je poudaril, da je najvažnejši intervencijski čas, ki je bil v primeru SKB banke veliko prevelik. "Če ropar potrebuje tri minute, je za družbo slabo, če se odzove v petih minutah," je posredno odgovoril eden odgovornih v Sintalu.

Kot je poudaril Ingo Paš z zbornice za zasebno varovanje, je pri varovanju bank nedvomno posebnega pomena strokovno pravilna izvedba t. i. tehničnega varovanja, to je tako mehanskega kot elektronskega vključno s pripravo in izvedbo ustreznega varnostnega načrta. Za kvalitetno izvedbo teh oblik varovanj je novi Zakon o zasebnem varovanju, ki se bo začel v celoti implementirati z začetkom prihodnjega leta, predvidel vrsto novih določb in pogojev. Kot je poudaril Pistotnik iz Sintala, vsa resna podjetja te standarde že upoštevajo, ostala pa se bodo s tem očitno ukvarjala zadnje dni tega leta ali nelegalno opravljale svoje delo. Novi standardi, ki jih prinaša zakon, po besedah Pistotnika predpisujejo način in proces varovanja, obenem pa so tudi v skladu z bojem proti terorizmu (Velika Britanija jih je preverjala tudi v odnosih z Iro).

Točka 5.1.9.2. SIST BS 5979: 2005 predpisuje, da bi “morali biti na voljo vsaj dve neodvisni sredstvi za odhodno govorno komunikacijo, ki bi bili namenjeni za alarmno komunikacijo in zaprti za dohodne klice. Poleg tega bi bilo ... treba namestiti radijsko komunikacijsko enoto, ki dopušča zunanjo komunikacijo s stalno kadrovsko zasedeno nadzorno sobo ali z drugim varnostno – nadzornim centrom. Če zaradi praktičnih razlogov radijske zveze ni mogoče namestiti oziroma takšna zveza ni zanesljiva, bi bilo treba namestiti dodatno telefonsko linijo, zaprto za dohodne klice”. Kako bi se zadeva razpletla, če bi imela SKB banka od objekta varovanja fizično ločen varnostno-nadzorni center, je na žalost nemogoče napovedati.

Skupina G-7: Nihče ne varuje za majhen denar

V Sintalu naj bi bo takšnih standardih delali že več kot leto dni, tako tudi v družbi za varovanje, Skupini G-7, je povedal član uprave družbe, Marko Bradač. Po njegovih besedah Sintal, Varnost Maribor in Skupina G-7 upoštevajo vsaj 99 odstotkov zahtevanih standardov, za SKB banko pa opravljajo predvsem za prevoz denarja in varovanje nekaterih objektov. Ropa SKB banke ni želel komentirati, je pa priznal, da zna biti ločeno varovanje (tehnično in fizično posebej) problematično, predvsem v primeru, ko pride do težav, saj se nato odgovornost prenaša z enega podjetja na drugega. Tudi očitki, o katerih so pisali nekateri mediji, namreč, da je banka (pre)malo plačevala družbo za varovanje, so po njegovem pretirani. Kot je zatrdil, večje družbe za varovanje veliko denarja namenjajo izobraževanju in kvaliteti kadra, zato le redko sprejemajo delo po "dumping cenah".

Najemniki sefov spisali peticijo

Najemniki sefov so spisali peticijo o varovanju sefov in nadzoru ekip, ki raziskujejo vlom. Kot so zapisali, ugotavljajo, da je bilo dosedanje varovanje njihovih šefov neprimerno, kar po njihovem odpira problem trenutnega in nadaljnjega varovanja oškodovanih in neoškodovanih sefov. Zato zahtevajo, da se v prostoru, kjer so sefi, namestijo kamere, zunaj pa televizija, prek katere bi najemniki sefov lahko 24 ur kontrolirali dogajanje v prostoru. Poleg tega – ker so izgubili zaupanje – najemniki sefov zahtevajo, da njihovi predstavniki nadzorujejo delo v prostoru, kjer se nahajajo sefi in obenem varujejo skupno premoženje. Želijo biti tudi prisotni na vseh sestankih banke s policijo, zavarovalnico in varnostnimi službami.

Poleg tega zahtevajo tudi, da se jim posreduje višina zneska, do katerega banka jamči kot povračilo vrednosti za posamezni sef, nasprotujejo pa tudi fotografiranje in snemanje ljudi v stiski. Banka bi morala poleg tega določiti svojega predstavnika, ki bo sodeloval in usklajeval prosto gibanje najemnikov sefov med policijo, banko in najemniki, pri dostopu, odpiranju, kontroli ali odnašanju stvari iz sefov, beležil vrstni red dostopa v dveh ločenih linijah.

V sefe NLB le v času obratovanja banke

Kot so sporočili z Nove ljubljanske banke, se vsi njihovi sefi nahajajo v posebej varovanih in zaščitenih poslovnih prostorih banke, ki so dostopni le med delovnim časom enote banke. Dostop do sefa vedno poteka v spremstvu bančnega delavca. Pred tem mora imetnik sefa opraviti več postopkov identifikacije oziroma istovetnosti (osebni dokument, dovolilnica in podpis). Za vstop do sefa pa sta potrebna tudi dva ključa - vsak sef ima namreč dve med seboj različni ključavnici z dvema med seboj različnima ključema – enega ima od podpisa pogodbe o najemu sefa v lasti imetnik sefa, drugega pa banka.

V NLB so po ropu banke SKB prejeli več klicev strank v zvezi s sefi, vendar so te večinoma želele predvsem informacije glede splošnih pogojev poslovanja s sefi. Doslej niso prejeli nobenih zahtev po prekinitvi pogodbe o najemu sefa, poleg tega pa zaenkrat ni še nobena stranka izpraznila svojega sefa.

Raiffeisen Krekova banka za dodatno zavarovanje vsebine sefa

Osebni bančni sef v Raiffeisen Krekovi banki je možni najeti samo v poslovalnici Maribor. Na razpolago so računalniško krmiljeni bančni sefi različnih velikosti, ki jih lastniki sefov lahko pri zavarovalnici še dodatno zavarujejo. Če banka ugotovi, da uporabnik sefa ni izpolnil pogodbenih obveznosti (hramba nedovoljenih predmetov), ima pravico pogodbo prekiniti. V sef lahko najemnik shrani nakit, osebne in vrednostne listine (papirje) ipd., ne pa snovi, ki so pokvarljive, vnetljive, eksplozivne, radioaktivne, ali predmeti, s katerimi sta posest in promet zakonsko prepovedana.

Pri dostopu do sefa se mora najemnik zaradi varnosti identificirati z izkaznico, ki jo izdajo v banki, in z osebnim dokumentom. Enako velja tudi za osebo, ki jo uporabnik sefa pooblasti v najemni pogodbi. Podatki o najemnikih sefov so skrbno varovani in so poslovna skrivnost, dodajajo v banki. Letna najemnina sefa sicer stane med 4.500 in 13.000 tolarjev, odvisno od velikosti sefa.

Gorenjska banka dovoljuje do dva pooblaščenca

Sef v Gorenjski banki lahko najame domača ali tuja pravna ali fizična oseba. Podatki o tem, kdo ima v banki sef, so poslovna tajnost banke. Banka skrbi za varnost sefov s potrebno profesionalno skrbnostjo, pogodbo o dodatnem zavarovanju pa lahko uporabnik sklene tudi sam pri zavarovalnici, zagotavljajo v banki. Uporabnik za uporabo sefa lahko pooblasti eno ali dve polnoletni fizični osebi, s posebno pisno izjavo pa tudi mladoletno osebo. Letna najemnina glede na velikost sefa znaša od 12.272 do 153.920 tolarjev.

Pri SKB banki pa letni najem elektronskega sefa, do katerega je dostop mogoč 24 ur na dan, znaša med 18.000 in 132.000 tolarjev, odvisno od prostornine.