Tiskane izdaje
Ljubljana - Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je za STA pojasnil, da na policiji vodijo podatke po vrstah kaznivih dejanj, med katere spadata tudi uboj in umor. Poleg maščevalnosti so najpogostejši motivi za uboj ali umor tudi sovraštvo, koristoljubje in ljubosumje.
V zadnjih desetih letih je tako policija skupno obravnavala 132 ubojev in 77 umorov. V prvem polletju letošnjega leta je obravnavala štiri uboje in 15 poskusov uboja ter devet umorov in pet poskusov umora. Leta 2011 so bili štirje primeri uboja in 12 primerov umora, leto prej pa dva uboja in osem umorov.
Statistike kažejo tudi, da je bilo med letoma 2001 in 2006 122 ubojev oziroma umorov, med letoma 2007 in 2012 pa jih je bilo 87.
V prvih šestih mesecih letos je bilo orožje uporabljeno pri dveh primerih uboja in štirih primerih umora. Lani sta bila takšna dva uboja in osem umorov, leta 2010 pa dva umora.
Po statistikah je bilo v prvem polletju letos 162 primerov preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Lani je bilo teh primerov kar 240, leta 2010 pa 214.
V prvih šestih mesecih letos je policija obravnavala tudi 50 kaznivih dejanj napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. Leta 2011 je bilo teh primerov 99, predlani pa 100.
Po mnenju psihologa vzroki za nasilje malokrat povezani z ekonomsko krizo
Psiholog in profesor za kriminalistično psihologijo Peter Umek pravi, da so vzroki za nasilje in umore sicer različni, vendar malokrat povezani z ekonomsko krizo. Po njegovih besedah gre namreč velikokrat za družinske spore, ljubezenske trikotnike, ljubosumje, dedovanje, odpustitev iz službe ali ekstremistična ideološka prepričanja.
Kot je za STA dejal Umek, ekonomska kriza prispeva k drugačnim problemom, kot so alkoholizem, družinsko nasilje, zanemarjanje, goljufije, premoženjska kriminaliteta in tudi samomor.
Množični umori pa imajo lahko različno predhodno dinamiko, ocenjuje Umek. Eni so namreč načrtovani in se storilec nanje dolgo pripravlja, drugi pa so posledica nekega stresnega dogodka oziroma dogodka, ki je neko osebo zelo prizadel.
»Jasno pa je, da velika večina ljudi ne reagira na ta način,« je poudaril Umek in dodal, da so tudi osebnostne značilnosti osebe, ki se odloči za strelski pohod, posebne. Kot pravi, gre lahko za duševno motene osebe, osebnostne motnje v smislu asocialnosti ali za ljudi, ki v stresni situaciji ne vidijo drugega izhoda.
Med izrazi nezadovoljstva, ki se pojavljajo, obstajajo tudi grožnje, naslovljene predvsem na vodilne politike ali gospodarstvenike. Kot poudarja Umek, ljudje na ta način izražajo predvsem svoje razočaranje in jezo, tarča pa so ljudje, ki neposredno ali posredno vplivajo na njihovo življenje. Končno nezadovoljstvo sicer izraža večina ljudi, a nekateri to izrazijo na drugačen, bolj neposreden način, pojasnjuje Umek.
Po njegovih ocenah se je sicer število nasilnih kaznivih dejanj res povečalo oziroma so posledice teh dejanj hujše, vendar pa splošni kriminal »verjetno ni v porastu«. Kot je opozoril Umek, je namreč velikokrat problem v napačnem sklepanju.
»O zadnjih dveh incidentih se bo veliko pisalo in prikazovalo v različnih medijih, kar bo ustvarilo prepričanje, da se to dogaja vsakodnevno in da je bivanje v naši državi nevarno,« je še povedal.
