Tiskane izdaje
Maribor – Povsem na glavo je na mariborskem okrožnem sodišču zagovor obrnil Jože Jurič, ki ga obtožnica bremeni, da je sredi lanskega decembra z nožem do smrti zabodel svojega prijatelja, 45-letnega Zdravka Nedižavca.
»Sam si je to naredil. Sam se je zabodel. Storil je samomor. Bil je dolžan denar nekemu človeku. Mislim, da je šlo za deset tisoč evrov,« je v svojem zagovoru poudarjal obtoženi upokojenec. Še pred preiskovalnim sodnikom je trdil, da sta se s pokojnim sprla zaradi denarja.
Obtožnica Mariborčanu očita, da je v svojem stanovanju na Kettejevi ulici na zahrbten način umoril Zdravka Nedižavca, in sicer tako, da je z nožem, dolgim 32 centimetrov, od tega naj bi samo rezilo merilo 20 centimetrov, s hrbtne strani zabodel svojega prijatelja v desni predel prsnega koša. Nedižavec je pol ure zatem umrl, pomagati mu niso mogli niti sosedje, ki so ga začeli po telefonskih navodilih reševalcev oživljati.
»Ni bilo tako. Nisem kriv. Vem, kaj se je tega dne dogajalo. Kuhal sem zelenjavno juho. Zatem sem odšel na stranišče in ko sem se vrnil, je Zdravko slonel na štedilniku. Nisem videl, da je imel v roki nož. Rekel mi je, naj ga peljem ven na svež zrak, to sem storil in ga tam pustil,« je težko razločno nadaljeval Jurič. Na vprašanje predsednice senata Barbare Nerat, ali sta se s pokojnim tragičnega dne sprla, je obtoženi odločno zavrnil: »Nisva se kregala. Od mene je zahteval, naj zanj najamem kredit. A moja pokojnina je premajhna. Žal mi je zanj, če bi imel denar, bi mu ga dal.«
Jože Jurič se je najprej branil, da sta se s pokojnim sprla zaradi denarja. Foto: Aleš Andlovič/Delo
Spremenjen zagovor je pomenil presenečenje tako za senat kot tudi za oba izvedenca – patologa Rajka Kavalarja in psihiatra Mladena Vrabiča. Še pred slabimi tremi meseci je Jurič razlagal, da sta se s pokojnim sprla, ker naj bi mu ta ukradel denar iz žepa. Da verjetno drži zgodba, ki jo je prvič razlagal, je še dodatno podkrepilo pričanje sosede. »S sosedo sem pila kavo, klicala me je žena obtoženega (ta je že nekaj časa v zavodu Hrastovec, op. p.), da bi ga rada slišala po telefonu. Ko sem se približala njegovemu stanovanju, sem slišala kričanje: 'Kaj si mi ukradel? Ubil te bom.' Zatem je Jože začel Zdravka vleči po stopnicah. Delalo je bum, bum, bum. Na dvorišču ga je položil na tla in dejal, naj se strezni.«
Druga soseda sicer ni slišala prepira, a je svoj pogled na dogajanje obrazložila: »Okoli pol desetih je pozvonila soseda in histerično razlagala, da Jurič vleče Zdravka nezavestnega po stopnicah. Odšla sem preverit, preverila utrip, a ga nisem občutila. Odšla sem po telefon, poklicala reševalce, oškodovancu pa dala blazino pod glavo. Reševalci so mi dajali navodila, kako naj ga oživljam, prišli so čez pet minut, tudi oni so ga oživljali. Hitro zatem je prišla policija.«
Zadnji je na mesto za priče stopil Tadej G., ki je živel v stanovanju z Juričem. »Jože je večkrat govoril, da ima papir, da je nor.« Sodnici je razložil, da je že večkrat razmišljal, kaj vse se lahko zgodi, Navsezadnje ga je obtoženi enkrat že napadel, posredovala je policija, Jurič pa je bil za ta napad tudi obsojen na pogojno kazen. Kot bi se hotel obtoženemu odkupiti, je Juriču med zapuščanjem sodne dvorane dejal: »Upam, da nisi jezen, kaj sem povedal.«
Umor se je zgodil v stanovanju na Kettejevi ulici v Mariboru. Foto: Tadej Regent/Delo
Izvedenec presenečen
Zgodba o domnevnem samomoru je bila presenetljiva tudi za izvedenca patologa Kavalarja: »Vzrok smrti pokojnega je bila nakopičena kri v osrčnikovi vreči. Našli smo samo eno vbodno rano. Ker pri pokojniku ni bilo obrambnih poškodb, gre sklepati, da storilca ni videl. Morilsko orožje? Bil je koničast predmet z enostranskim rezilom. Torej nož.« Da bi si pokojni sam prizadejal usodni vbod, je patolog dvomil, a te teorije ni mogel povsem izključiti: »S trdo voljo človek naredi marsikaj. Glede na vbodni kanal je lahko samo ta razlaga, da je napadalec stal za žrtvijo.«
Da je bil Jurič v času, ko naj bi umoril prijatelja, v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je potrdil tudi psihiater Vrabič. Obtoženi je imel težave že v mladosti. »Po poškodbi glave in možganov, ki so razvidni iz zdravstvene dokumentacije, so se zadeve še poslabšale,« trdi Vrabič.
