Tiskane izdaje
Celje – Jaki Ulčniku, ki že prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora brata Jožeta in poskusa umora bratovega dekleta, tožilstvo očita zahrbten umor 38-letnega Milenka Penave iz Vitine v Bosni in Hercegovini. Včeraj je na celjskem okrožnem sodišču pričala žena umorjenega, ki se je v solzah spominjala grozljivega jutra pred dvanajstimi leti, ko je s tremi majhnimi otroki ostala sama.
Umor Milenka Penave se je zgodil v kraju Vitina le tri mesece, preden je Jaka Ulčnik umoril svojega brata v Bistrici ob Sotli. Tožilstvo je ugotovilo, da je Ulčnik sredi marca 2005 ukradel lovsko puško z daljnogledom in se odpeljal v BiH. Tam naj bi se skril v grmovje ob potoku in celo noč čakal, da je iz hiše na drugi strani potoka stopil Penava in ga ustrelil v glavo. Ulčnik je potem, po ugotovitvah tožilstva, puško odvrgel ob potok in se vrnil v Slovenijo.
V času umora otroci v hiši
Penava je bil dober človek in dober delavec, je včeraj povedala njegova žena Nada Penava, ki se je preselila takoj po umoru, zdaj pa živi v Nemčiji. Težko je govorila o usodnem jutru in se v solzah spominjala, kako se je poslavljala od moža, preden je odšel na delo: »Zgodaj je moral v gozd, kjer so ga čakali delavci. Uro sva imela navito ob pol petih, in takrat sem prižgala luč, a še nisva vstala. Slišala sva, kot bi nekje vžgal avto in naglo speljal. Malo pozneje sem pomagala možu, bil je namreč invalid in je imel na eni nogi protezo, hodil je z berglo. Pospremila sem ga do stopnic, stala na hišnem pragu in ga gledala, da ne bi padel po stopnicah. Ko se je spustil za tri ali štiri stopnice, sem slišala pok. Najprej sem pogledala v nebo, misleč, da grmi, potem pa sem videla, da je padel in da se mu je glava raztreščila.«
Na kraj dogodka je kmalu prišel tudi policist Ante Barač, ki je Ulčnika sicer ustavil nekaj ur prej pri rednem nadzoru prometa: »S kolegom so nama pokazali stopnišče, kjer je bilo telo umorjenega. Pazila sva, da nisva stopila na ostanke telesa, tam so bili drobci lobanje, možganov in las, tudi na steni je bila sled krvi. Na stopnicah je bila še vrečka z zajtrkom, ki ga je žena pripravila umorjenemu, poleg trupla je bila tudi bergla.« Medtem so bili trije otroci, stari od tri do devet let, še v hiši. Kot se je spominjal Barač, so otroke po lestvi čez balkon spravili iz hiše: »Da niso na stopnicah videli očeta, ker tega ne bi nikoli pozabili.«
Srhljiv obisk
Nada Penava je povedala, da je Ulčnika enkrat že videla, nekaj mesecev pred umorom, ko je prespal pri njih doma. Milenko je sicer sodeloval z Ulčnikovim očetom Jožetom, ki je imel prav tako kot Penava doma žago. Ulčnik je Nado ob svojem obisku precej prestrašil: »Sedel je na kavču, nič ni govoril, gledal je v tla in bil živčen. Že od prej sem vedela, da je problematičen, da gre za droge in da dela tisto, kar ni prav. Možu sem rekla, naj ga ne vozi več v naš dom. Mož je sicer poklical Jožeta in mu povedal, v kakšnem stanju je njegov sin, pa mu je Jože rekel, naj ga kar naženemo, če bo še prišel.«
Pozneje ji je tast povedal, da je Ulčnik želel, da ga Milenko seznani z delavcem, ki je delal pri njih, hkrati pa preprodajal droge. Sama o moževih poslih ni vedela ničesar, saj je bila njena naloga, da vzgaja otroke. Je pa takoj pomislila, da je za umor njenega moža kriv Ulčnik, ko ji je sosed, ki je tudi kriminalist, povedal, da so ob potoku opazili avtomobil s slovenskimi registrskimi tablicami.
Bal se je
Ulčnik v njihovo hišo ni več prišel, je pa šele po umoru Nada izvedela, da sta se z Milenkom še srečala, in sicer kakšen mesec pred umorom. Domnevala je, da ji mož tega ni povedal, ker mu je rekla, naj Ulčnika ne pripelje več. Spomnila se je, da je neko noč, dober mesec pred umorom zazvonil telefon: »Na drugi strani je bila tišina, potem je prekinilo. Mož je rekel, da gre na žago pogledati, kaj je. Potem je dodal, da obstajajo hudobni ljudje. Mislim, da se je po tem klicu bal. Mislim, da je vedel, kdo ga je klical, ampak mi ni povedal.« Je pa ženi dejal, naj pazi na otroke in naj zaklepa hišo.
Kljub vsemu se ženi umorjenega ni zdelo, da bi imel njen pokojni mož sovražnike: »Imel je okoli 100.000 bosanskih mark dolgov, vendar je veliko delal in vedel je, da bo to lahko vrnil. To sploh ni bil problem.« Nada Penava je ob tragični smrti ostala ne le brez moža, ampak brez vsega. Tudi zato bo uveljavila premoženjskopravni zahtevek. »Ampak najprej želim pravico, potem pa vse drugo,« je sklenila.
