Tiskane izdaje
Izvedenci in cenilci so v sodnih postopkih pogosto nepogrešljivi. Sojenje zaradi povzročitve prometne nesreče na primer bodo težko izpeljali brez izvedenca prometne stroke, pravdo zaradi domnevne zdravniške napake pa brez izvedenca medicinske stroke.
Lani so po podatkih vrhovnega sodišča sodne cenilce angažirali v 118 primerih (število izdanih računov), skupni znesek izplačanih stroškov je znašal 38.645 evrov, sodne izvedence pa v 6148 primerih (število izdanih računov), medtem ko je skupni znesek izplačanih stroškov zanje znašal 2.967.028 evrov (oziroma 482,60 evra na posamezno zadevo).
Sodišče postavi izvedenca ali cenilca, kadar oceni, da je pri presoji določenih vprašanj potrebna pomoč strokovnjaka, saj samo nima tega znanja. Čeprav se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, lahko sodišče za strokovno pomoč imenuje tudi drugega strokovnjaka, ki nima tega statusa, ali pa delo zaupa strokovni instituciji oziroma strokovnemu zavodu ali državnemu organu, zlasti če je delo bolj zapleteno.
Največ izvedencev
Da imamo za slovenske razmere absolutno preveč izvedencev in cenilcev, pa je v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo povedal pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je že ob nastopu mandata napovedal več nadzora nad delom izvedencev in cenilcev. Novela zakona o sodiščih, sprejeta v začetku marca, tako omejuje delo sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, saj določa, da se bodo na ta status smeli sklicevati le, »kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča v sodnem postopku ali na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku«.
Čeprav na ministrstvu ne vodijo evidence o tem, katera je po številu najbolj zastopana stroka, ocenjujejo, da je največ sodnih izvedencev in cenilcev imenovanih s strokovnega področja gradbeništva. Najmanj (le po eden) pa so zastopana strokovna področja filatelije, finomehanike, forenzične analize govornih posnetkov, metalurgije, medijev ... »Če se v praksi pokaže potreba po izvedencu določene stroke, ki na seznamu še ni zastopana, ministrstvo preuči utemeljenost takšne potrebe in odpre novo strokovno področje in podpodročje, ki ga doda na obstoječi seznam,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Povečanje števila pritožb
Ministrstvo za pravosodje z razlogi za morebitno razrešitev sodnih izvedencev oziroma cenilcev seznanijo bodisi državni ali pravosodni organi bodisi posamezne stranke, »včasih pa ministrstvo pridobi informacije o morebitnem obstoju razlogov za razrešitev iz medijev«. Lani so na ministrstvu tako kot leto prej opazili povečanje števila pritožb proti sodnim izvedencem in cenilcem, zlasti iz gradbene stroke, več je bilo tudi pritožb sodišč. »Ministrstvo je glede ugotavljanja razloga (ne)vestnosti vezano na pravnomočnost zadeve, v kateri je bilo sporno mnenje, izvid oziroma cenitev pripravljena. Pristojnost ministrstva za razrešitev sodnih izvedencev, cenilcev ali tolmačev pa je leta 2014 segala ne le na sodne, temveč tudi na druge zadeve, ki jih je sodni izvedenec, cenilec ali tolmač pripravil na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic.«
Sodišča kot razlog za razrešitev niso nikoli izpostavljala tega, da izvedenec, cenilec ali tolmač dvakrat neupravičeno zavrne zahtevo sodišča za podajo izvida, mnenja, cenitve, tolmačenja ali prevoda, opozarjajo pa na razlog nerednega opravljanja dela, še dodajajo na ministrstvu.
Minister za pravosodje tako lahko razreši izvedenca, cenilca ali tolmača, če ta svojih dolžnosti ni opravil redno oziroma ne opravlja vestno, če dvakrat neupravičeno zavrne zahtevo sodišča, da poda izvid, mnenje, cenitev, tolmačenje oziroma prevod, če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje te funkcije. »Glede na preučitev prejetih pritožb proti sodnim izvedencem, cenilcem in tolmačev, v katerih pritožniki izpostavljajo njihovo neredno delo, se trditve pritožnikov o nerednem delu sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev pogosto izkažejo za resnične, poleg tega je mogoče ugotoviti, da se je število tovrstnih pritožb v zadnjih letih povečalo.«
Razrešitve in prepovedi
Ministrstvo za pravosodje je lani po uradni dolžnosti razrešilo deset, na lastno zahtevo pa 11 ljudi, torej skupaj 21 ljudi s statusom sodnega izvedenca, cenilca oziroma tolmača. Razrešitve sodnih izvedencev in cenilcev so bile s strokovnega področja kmetijstva, obrtne dejavnosti, gradbeništva, varstva pri delu in požarne varnosti, medicine, forenzično-kriminalističnotehničnih preiskav, računalništva in informatike, prometa, gozdarstva, numizmatike in faleristike, motornih vozil.
Prav tako je minister za pravosodje tisti, ki odloča o začasni prepovedi opravljanja dela izvedenca, cenilca ali tolmača. Čeprav na ministrstvu statistično ne spremljajo števila izrečenih začasnih prepovedi, ocenjujejo, da je bilo teh v zadnjih dveh letih približno (oziroma največ) pet.
Začasno prepoved opravljanja dela minister izreče, če je proti izvedencu, cenilcu oziroma tolmaču uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti. Začasna prepoved traja do pravnomočnosti odločbe, s katero se konča kazenski postopek, sicer pa je proti odločbi o začasni prepovedi opravljanja dela dovoljeno sprožiti upravni spor. »Pri tem poudarjamo, da ministrstvo za pravosodje z dejstvom, da je bil proti sodnemu izvedencu, cenilcu ali tolmaču uveden kazenski postopek zaradi zgoraj opisanega kaznivega dejanja, ni avtomatično seznanjeno, temveč se s tovrstnim dejanskim stanjem seznani bodisi iz medijev bodisi mu informacije o tem posredujejo sodišča ali državna tožilstva.«
