Največ prometnih nesreč je poleti

Statistika je zelo visoka. Na agenciji na varnost prometa bodo do konca poletja pripravili nabor ukrepov, da se stanje zajezi.

Objavljeno
13. julij 2015 18.08
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - Na agenciji za varnost prometa bodo po zadnjih tragičnih prometnih nesrečah pripravili načrt ukrepov, s katerimi bi trend znova obrnili in zagotovili, da letošnja statistika umrlih na slovenskih cestah vendarle ne bi bila še bolj črna od lanske.

Število žrtev se povečuje

Oglasili so se tudi na policiji, kjer vnovič pozivajo k previdnosti na cestah. Število smrtnih žrtev na slovenskih cestah v letošnjem letu se je po današnji nesreči na primorski avtocesti, v kateri so umrli štirje ljudje, že povzpelo na 62, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani 50 mrtvih. Kot je za STA povedala vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa Vesna Marinko, se z novimi žrtvami statistika oddaljuje od zastavljenih ciljev, »zato bo treba sprejeti nekaj ukrepov, da se stvar zajezi.«

Kot je poudarila, je sicer trend prometne varnosti težko ocenjevati le po tragičnih 12 dnevih. Zato bo treba za primerljivo statistiko počakati do konca leta. Ob tem je izpostavila, da je bilo do 30. junija v primerjavi s prejšnjim letom pet mrtvih manj, v primerjavi z letom 2013 pa 12 manj. »Stanje je bilo torej zelo pozitivno. Zdaj se je pa poslabšalo. Skoraj vsako leto so najbolj izpostavljeni meseci junij, julij in avgust. Lani je bilo precej poslabšano stanje v aprilu in juniju, letos pa se je to zgodilo v juliju.«

Poletni meseci najbolj kritični

Ob tem je dodala, da so poletni meseci v povprečju dostikrat bolj kritični, saj se promet spremeni, poveča se gostota prometa, še posebej v smeri turističnih krajev, v času dopustov so ljudje bolj sproščeni, se bolj zabavajo, zato pa vozijo hitreje in večkrat pod vplivom alkohola.

Tudi prve analize zadnjih tragičnih prometnih nesreč kažejo, da je bila med najpogostejšimi vzroki hitrost in nepravilna smer vožnje. En voznik je povzročil nesrečo pod vplivom alkohola, pri enem pa se še ne ve, ali so za nesrečo morda krivi zdravstveni razlogi. Med mrtvimi so bili tudi udeleženci ranljivih skupin, dva kolesarja in en pešec, je strnila Marinkova. V policiji pa so med izstopajočimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami navedli še neprilagojeno hitrost glede na prometne razmere, stanje vozišča, nepravilno stran in smer vožnje, velikokrat tudi v povezavi s psihofizičnim stanjem povzročitelja, in neupoštevanje pravil o prednosti. Večina teh nesreč se zgodi na vzporednih cestah, so zapisali v sporočilo za javnost.

Ukrepi še to poletje

Na agenciji tako menijo, da je treba še to poletje pripraviti preventivne ukrepe, ki bodo nagovorili predvsem vprašanja vožnje pod vplivom alkohola, prehitre vožnje in uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, prav tako bi bilo treba pozornost posvetiti preutrujenim voznikom in varnostni razdalji.

»Prometno varnost je treba pripeljati v vsak dom, v vsako družino, da začnejo razmišljati o tem, da se jih spomni na posledice prehitre vožnje ali vožnje pod vplivom alkohola,« je dejala Marinkova, ki pa opozarja, da je bilo preventivnih oglaševalskih akcij včasih več, njihov obseg pa se je skrčil z znižanjem sredstev za ta namen. Ob tem pa bi bilo treba po njenih besedah poostriti še nadzor nad vozniki tovornjakov, in sicer s kontrolo časa vožnje in počitkov, pa tudi nadzor nad drugimi prometnimi prekrškarji. Koordinator preventivnih akcij je sicer agencija, kjer se bodo po pripravi ukrepov povezali s pristojnimi ministrstvi, policijo in Darsom.

Prilagodite hitrost vožnje tudi svojemu znanju

V policiji sicer navajajo, da stalno, intenzivno in učinkovito nadzirajo cestni promet. Hkrati pa se zavedajo, da imajo policijske aktivnosti le omejen vpliv na stanje varnosti cestnega prometa, zato opozarjajo, da lahko za varnost največ naredi vsak sam. Kljub nenehnim opozorilom policije namreč skoraj ni vikenda brez prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, so navedli.

Udeležence cestnega prometa tako vnovič opozarjajo, naj prilagodijo hitrosti vožnje ne le veljavnim omejitvam, temveč tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam, prometnim razmeram, lastnostim ter stanju ceste. Uporabljajo naj varnostne pasove na vseh sedežih, ne glede na to ali so vozniki ali potniki. Vozijo naj le v ustreznem psihofizičnem stanju, kajti alkohol, droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi ter utrujenost bistveno vplivajo na varno in zanesljivo udeležbo v cestnem prometu. »Na pot se odpravite le trezni in spočiti,« opozarja policija.

»Ob zavedanju, da se tragičnih posledic, ki so posledica hudih prometnih nesreč, nikoli več ne da popraviti, pozivamo vse udeležence, naj v prometu ravnajo preudarno in odgovorno, zavoljo lastne varnosti in varnosti drugih,« so še zapisali.