Namesto medicinske bo nosil zaporniško uniformo

Dejan Etemaj prelagal naroke, menjal zagovornike, na koncu pa krivdo le priznal.

Objavljeno
09. junij 2016 18.02
Nada Černič Cvetanovski
Nada Černič Cvetanovski
Krško – Dvaintridesetletni medicinski tehnik Dejan Etemaj, ki je bil zaposlen v ljubljanskem kliničnem centru, je dolgo zavlačeval kazenski postopek, kot po tekočem traku menjaval odvetnike, mencal, ali bi priznal krivdo ali ne, nazadnje pa s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in se konec maja za sedem let in pol preselil v zapor.

Pred dvema letoma so policisti zaradi suma preprodaje droge začeli spremljati kriminalno združbo slovenskih, kosovskih in švicarskih državljanov. Med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov pa so ugotovili, da ista združba organizira tudi nezakonito prehajanje meje in ima na vesti sklepanje navideznih zakonskih zvez s tujci.

Glavni organizator v Sloveniji je bil Dejan Etemaj. Ta se je pred časom vrnil s prestajanja zaporne kazni v Švici, ki ga je doletela prav zaradi mamil, naši organi pregona pa so ga že obravnavali zaradi ilegalnih migracij. Poleg njega se je na zatožni klopi znašlo še devet žensk, med njimi njegova žena Albulena. Vendar se je sojenje obdolženemu Etemaju v primerjavi s soobtoženimi zavleklo, ker se je precej dlje časa kot drugi s tožilstvom pogajal o priznanju krivde, naroki so bili večkrat preloženi, menjaval je zagovornike, tako da je bil predobravnavni narok opravljen šele novembra lani. Takrat krivde ni priznal, nato pa je še pred začetkom glavne obravnave, skupaj z Marijo Vrisk, svojo zagovornico po uradni dolžnosti, in tožilcem Bogdanom Matjašičem sklenil sporazum o priznanju krivde.

Zaporna in denarna kazen

Za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, opravljenih je bilo več prevozov konoplje iz Kosova v Švico, pošiljke pa so bile težke po deset, dvajset kilogramov, mu je sodišče v skladu s sklenjenim sporazumom prisodilo šest let in pol zapora ter 16.000 evrov stranske denarne kazni, za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja pa leto in pet mesecev zapora ter osem tisočakov denarne kazni. Nato mu je izreklo enotno kazen sedem let in šest mesecev zapora, poleg tega mora plačati 20.000 evrov stranske denarne kazni.

Po izreku sodbe so Etemaju odpravili pripor in ga zamenjali s hišnim priporom, kjer naj bi počakal na prestajanje kazni. Toda Etemaj je tudi tokrat pokazal prefriganost. Kljub podpisanemu sporazumu o priznanju krivde in višini kazni, sprejetemu na sodišču, se je sam, brez zagovornice, na sodbo pritožil na višje sodišče. S tem je spet zavlekel postopek, saj je bržkone ugotovil, da je bolje biti v hišnem priporu kot v zaporu. Tako je štiri mesece, do konca maja, ko je višje sodišče pritožbo zavrnilo in je sodba postala pravnomočna, ostal v hišnem priporu, šele nato je začel prestajati zaporno kazen.

V navedena kazniva dejanja je bila vpletena tudi njegova 27-letna žena Albulena, ki pa je na začetku glavne obravnave, še pred izvajanjem dokazov, krivdo priznala. Izkazalo se je, da je bila njena vloga manjša, opravljala je le nekatere organizacijske zadeve ali po telefonu kaj urejala, zato je bila obsojena na pogojno kazen osmih mesecev zapora s triletno preizkusno dobo in 1500 evrov pogojne denarne kazni. Tudi ta sodba je pravnomočna.

Poroka zaradi denarja, ne zaradi ljubezni

Dejan Etemaj je v nečedne posle pri prevozu droge vpletel še Suzano Curri, Matejko Mlakar Beqiraj in Amro Neiro Kovačič; vse tri so bile že obsojene na zaporne in denarne kazni, zadnja bo kazen oddelala z delom v splošno korist. Rebeka Kovačevič si je s prevozom ilegalcev prislužila pogojno zaporno kazen, takšna kazen pa je doletela tudi druge slamnate žene: Zdenko Kumer, Dragico Kekec, Miro Poredoš in Natalijo Pršina.

Nekatere od njih so pri Etemaju iskale finančno pomoč ali posojilo. Toda Etemaj je bil bolj širokosrčen. Ponudil jim je, da bi zanj kaj prepeljale v Švico in bile bogato nagrajene, za kar se niso odločile. Izbrale so bolj »lahkotno« različico, poroko s kosovskim državljanom, za kar jim je Etemaj obljubil do 4500 evrov plačila. Po sklenjeni poroki je bilo treba urediti še formalnosti na upravni enoti, kjer je bilo treba možem urediti dovoljenje za bivanje v Sloveniji.

Toda na upravni enoti in tudi na ambasadi na Kosovu so zaradi suma hitrih porok z razlogom treba zahtevali še navzkrižno zasliševanje. »Mladoporočencem« so postavili trideset vprašanj, pa drug o drugem niso vedeli ničesar. Zaradi lažnih porok so končali na sodišču.

Še pred kakšnim letom Slovenija skoraj ni poznala navideznih porok, zdaj pa postajajo vse bolj zanimiva oblika poti z Balkana in tretjega sveta v EU, in to prek žensk s socialnega dna, ugotavljajo preiskovalci.