Namesto milijonskih naložb zatožna klop

Eden največjih davčnih neplačnikov pri nas, Zlatan Kudić, z vsemi sredstvi zavlačuje sodni postopek.

Objavljeno
23. avgust 2017 16.07
Sojenje Zlatanu Kudiću in soobtoženim v Ljublajni 15.maja 2013
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Ljubljana – »Kazenski zakonik sploh ni predvideval očitanega kaznivega dejanja,« je na zadnjem naroku trdil Zlatan Kudić, ki mu tožilstvo očita 24 kaznivih dejanj s področja davčnih goljufij. Državo je, po mnenju tožilstva, ogoljufal za okoli pet milijonov evrov, s tem, da je tovrstne posle nameraval izpeljati za skupno 28 milijonov evrov.

Večina od 24 kaznivih dejanj, ki jih Zlatanu Kudiću očita obtožnica, je potekala po podobnem scenariju: med oktobrom 2007 in decembrom 2009 je kot direktor podjetja Maxicom ali z njim povezanimi podjetji davčni upravi posredoval lažne podatke, na podlagi katerih mu je država vrnila DDV. Oktobra 2007 je tako za dela, ki naj bi jih na gradu Podvin opravili trije samostojni podjetniki, a jih niso, vložil zahtevek za vrnitev DDV v višini 661.000 evrov.

Tak način poslovanja je uporabil v večini primerov očitanih kaznivih dejanj, čeprav se je loteval tudi drugih poslov, kot je bila preprodaja hotela oziroma gradu Podvin. Kot najemnik tega kompleksa naj bi leta 2009 grad odkupil od Zavarovalnice Triglav z namenom, da to več kot 700 let staro zgradbo spremeni v prvi hotel s sedmimi zvezdicami pri nas. V njem bi bilo 13 sob, vsaka s svojim strežajem in rolls-royceom s šoferjem. Nasproti gradu pa bi postavili podzemni svet, ki bi spominjal na Postojnsko jamo ali Škocjanske jame.

Kudić je z zavarovalnico podpisal prodajno pogodbo za nakup gradu v višini 3,8 milijona evrov, vendar kupnine ni nikoli plačal. Grad je prodal naprej oziroma izstavil račun prodaje v višini 110 milijonov evrov. In uveljavil vračilo DDV v višini 18,5 milijona evrov.

Ta mahinacija mu ni uspela, saj so mu že prej na prste stopili organi pregona, ki so odkrili vprašljive transakcije, pri katerih naj bi bila oškodovana država. Kudićeve posle je po prijavi s finančne uprave, kjer so ob nekem drugem podjetju opazili sumljive posle Maxicoma, pod drobnogled vzela specializirana preiskovalna skupina, kjer so sodelovali policija, finančna uprava in urad za preprečevanje pranja denarja. Leta 2012 so proti Kudiću in njegovemu pomočniku Adnanu Kantareviću, ki je pozneje krivdo priznal, vložili sveženj ovadb.

Obtožnica zaradi davčne utaje in pranja denarja je bila vložena leta 2013, potem pa so po začetku glavne obravnave na Okrožnem sodišču v Ljubljani zadevo vrnili v preiskavo zaradi celovite razjasnitve dejanskega položaja. Konec leta 2014 je tožilstvo na podlagi dodatno ugotovljenih dejstev vložilo spremenjeno obtožnico, nato pa junija 2015 še eno, povsem novo obtožnico. V njej trem fizičnim osebam – poleg Kudića sta se na zatožni klopi znašla še Kantarević in Robert Justin – očitajo kazniva dejanja davčne utaje in pomoči pri njej, pranje denarja ter ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Obe obtožnici sta združeni v eni kazenski zadevi, kjer naj bi Kudić poskušal pridobiti nezakonito premoženjsko korist v višini okoli 28 milijonov evrov.

Na tokratnem naroku, ki je potekalo na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, je Kudić na različne načine – je večkrat opozorila tudi sodnica Alja Kratovac – poskušal zavlačevati postopek. Zahteval je izločitev sodnice in sodnega senata, pa tudi predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, predlagal je umik dela obtožnice in za drugi del obtožnice oprostilno sodbo. Vse zato, je potem, ko je sodnica zavrnila predloge, razložil Kudić, »da mu višje in vrhovno sodišče ne bosta očitala, da ni nič naredil zaradi nezaupanja in nepristranskosti sojenja«. Pravzaprav, je Kudić opozoril sodni senat, to, kar mu očita obtožnica, po prejšnjem kazenskem zakoniku sploh ni bilo kaznivo dejanje.

Predlagal je tudi, da se obravnavo zapre za javnost, saj naj bi predvidena izvedenska priča iz davčne uprave predstavila podatke, ki so davčna tajnost. Vendar pa je državni tožilec Boštjan Valenčič opozoril, da davčna tajnost nima narave tajnega podatka po zakonu o tajnih podatkih oziroma so ti podatki izgubili oznako tajnosti s tem, ko je davčna uprava podala kazensko ovadbo.

Je pa Kudiću uspelo s predlogom, da prestavijo obravnavo, ker se soobtoženi Justin z zagovornikom ni pojavil na sodišču, vendar pa je pomembno, da bi pričanje davčne izvedenke poslušala tudi onadva. Sodnica Kratovac je predlogu ugodila in obravnavo prestavila na začetek oktobra.