Naročil požig hiše, zdaj bi rad zavarovalnino

Maribor – Pred dvema letoma je višje sodišče Mariborčanu Ramadanu Maljokuju potrdilo triinpolletno zaporno kazen, ker je naročil požig lastne hiše z namenom pobrati skoraj 120.000 evrov zavarovalnine. A Zavarovalnica Triglav mu je ni hotela izplačati, zato se je zdaj nanjo (posredno) spravil s tožbo.

Prebivalce mestne četrti Pobrežje je 21. avgusta 2011 pošteno prestrašila močna detonacija. Hrvat Loris Benčić ter pajdaša, prav tako Hrvata, Ašmet Haliti in Petar Čuić so hišo ob Cesti XIV. divizije polili z vnetljivo tekočino, a očitno niso bili najbolj vešči rokovanja z nevarno snovjo, saj je zaradi nakopičenih vnetljivih hlapov odjeknila silovita eksplozija.

Najkrajšo je potegnil Benčić, ki so mu ognjeni zublji opekli kar 60 odstotkov telesa in so se morali zdravniki mariborskega univerzitetnega kliničnega centra več dni boriti za njegovo življenje. Kompanjona sta ga namreč ranjenega pustila v bližini kraja kaznivega dejanja, zato ga je policija aretirala, sama pa sta jo ucvrla nazaj na Hrvaško. Ker ni bilo pričakovati, da bi ju naša južna soseda izročila, je sodišče postopek zoper njiju izločilo.

Pred sodnika sta tako stopila le 33-letni Benčić in 44-letni Maljoku. Oba sta dobila po tri in pol leta zapora (tožilka Mateja Artenjak je zahtevala še dve leti več), prvi zaradi povzročitve splošne nevarnosti, drugi zaradi napeljevanja k temu dejanju. Glede Maljoka so preiskovalci prepričani, da je bil prav on tisti, ki je kupil in trojici Hrvatov nastavil vlomilsko orodje, sveče in barvo v razpršilo. Storilci so menda imeli nalogo razbiti pohištvo in zidove popisati z grafiti, žaljivimi do Romov, kar bi lahko preiskovalce speljalo na napačno sled.

Maljokuja tiste noči ni bilo doma, z družino je bil na morju v bližini Pulja. Njegov zagovornik, odvetnik Viktor Osim, ga je poskušal iz godlje izvleči z razlago, da je montirno železo kupil za odpiranje greznice, barvno pršilo za otroke, da bi si prebarvali kolo in moped, sveče pa za verski praznik, vendar sodni senat temu ni verjel. In ker je odločitvi sodišča prve stopnje prikimalo tudi višje sodišče, se je zdelo, da Maljoku ne more upati na zajetno zavarovalnino.

Vendar zadeva ni tako preprosta. Lastnik hiše ni obsojeni Maljoku, temveč njegov mladoletni sin, medtem ko je zavarovanje za hišo sklenila obsojenčeva sestra, ki pa je hišo z darilno pogodbo prenesla na nečaka. Mladoletnika (oziroma njegovo mater kot zakonito zastopnico) in teto v pravdi zastopa odvetnik Osim, ki bo zaigral na karto, naj zavarovalnica odškodnino izplača otroku, saj ima zatem pravico uveljaviti regresni zahtevek do očeta in zoper njega vložiti tožbo. Ali je iz rokava potegnil pravega asa, bo odločila sodnica Urška Kežmah.