(Ne)varni na internetu

Ljubljana - Vse bolj razširjena uporaba interneta prinaša tudi vse več nevarnosti za uporabnike, katerih osebni in poslovni podatki ter varnostna gesla so najbolj pogosta tarča napadalcev. Ministrstvo za notranje zadeve je za osveščanje uporabnikov interneta izdalo brošuro Varni na internetu, s katero jih želi seznaniti z nevarnostmi pri uporabi interneta in zaščito pred njimi, poleg tega pa jih tudi opozoriti, kdaj storijo kaznivo dejanje.

54 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji ima dostop do svetovnega spleta

Brošura je še zlasti namenjena domačim uporabnikom, katerih računalniki so pogosto slabše zaščiteni kot računalniki v podjetjih. Na svetovnem spletu je okoli 100 milijonov spletnih strani, v Sloveniji ima dostop do teh 54 odstotkov vseh gospodinjstev. V internetno omrežje pa je še vedno povezanih veliko računalnikov brez ustrezne zaščite, ki so najbolj ranljivi za napade, je danes na novinarski konferenci opozoril kriminalistični inšpektor iz uprave kriminalistične policije pri generalni policijski upravi Marijan Drol.

Pozornost ni nikoli odveč

Varnost na internetu zahteva stalno skrb in obveščenost uporabnikov, je poudaril Drol. Nujna je uporaba ustrezne programske in strojne opreme, pri čemer policisti ugotavljajo, da so zaradi neustrezne zaščite še posebej ranljivi uporabniki brezžičnih omrežij. Poleg uporabe požarne pregrade in različnih varnostnih programov ter nenehnega posodabljanja te opreme je priporočljiva tudi uporaba kompleksnih gesel in fizično varovanje računalnikov.

Drol pa je opozoril tudi na previdnost pri uporabi spletnih strani in elektronske pošte. Kot je dejal, je treba pri nakupih preko spleta biti pozoren na avtentičnost spletnih strani, zagotoviti si je treba anonimnost in paziti, da na javno dostopnih računalnikih ne shranjujemo gesel. Tudi identiteti pošiljatelja elektronske pošte ne gre zaupati, saj se jo da enostavno ponarediti, prav tako naj uporabniki po elektronski pošti ne pošiljajo zaupnih osebnih in finančnih podatkov, je dodal.

Najbolj ogroženi so otroci in mladostniki

Najbolj ogrožena skupina pri uporabi interneta so otroci in mladostniki. Kot je poudarila vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije Tatjana Mušič, so otroci pri tem ne le izpostavljeni pornografskim in pedofilskim vsebinam, temveč je ljudem s pedofilskimi nagnjenji tudi bistveno olajšan dostop do njih.

Preko interneta si ni težko zagotoviti dostopa do otrok, je opozorila Mušičeva. Kot je dodala, si storilci to najpogosteje zagotovijo z lažnim predstavljanjem in obljubami v spletnih klepetalnicah, nato pa ni težko izrabiti zaupanja otroka, se z njim dogovoriti za zmenek ter uresničiti svoje namere.

Čeprav kriminalisti v Sloveniji takega primera še niso obravnavali, pa to po besedah Mušičeve ne pomeni, da se kaj podobnega že ne dogaja, saj gre za zelo pogost pojav v tujini. So pa kriminalisti že obravnavali primer, ko je storilec s predstavljanjem za vrstnika otroka prepričal, da se je pred spletno kamero slekel in na tak način pridobil njegove fotografije.

Mučičeva pa je poudarila, da vsakršno fotografiranje otrok, denimo znotraj družine, še ne predstavlja otroške pornografije. Pri opredelitvi kaznivega dejanja so namreč odločilni namen fotografiranja in uporaba fotografij ter dejstvo, da fotografija pri povprečnem odraslem zbudi negativni občutek.

Otroke je mogoče pred nevarnostmi obvarovati s tem, da so dobro seznanjeni z nevarnostmi. Predvsem pa morajo biti z možnimi nevarnostmi seznanjeni starši in učitelji oz. vsi, ki imajo kontakt z otroki in tudi možnost nadzora nad uporabo interneta. Policisti tudi sami na željo šol osveščajo učence, v veliko pomoč pri tem pa so jim civilne organizacije, je še poudarila Mušičeva.

Dejanja, povezana z razširjanjem gradiva z otroško pornografijo in posedovanjem takega gradiva z namenom razširjanja, so bila v Sloveniji inkriminirana leta 2004. Število odkritih dejanj narašča - leta 2005 so jih obravnavali devet, letos pa že 17. Slovenski kriminalisti poleg tega sodelujejo v mednarodnih akcijah odkrivanja otroške pornografije; letos so bile štiri akcije že zaključene, pet pa jih še poteka, pri čemer gre tudi za osumljence, ki delujejo v Sloveniji, je še dejala Mušičeva.

Kdaj je uporaba računalnika kaznivo dejanje?

Uporabniki računalnikov se pogosto ne zavedajo, da lahko s svojimi dejanji storijo tudi kazniva dejanja, je še dejal Drol. Za nekatera med njimi so zagrožene visoke denarne in tudi zaporne kazni. Kot računalniška kazniva dejanja so poleg že omenjene otroške pornografije inkriminirani tudi neupravičeni vstopi in vdori v informacijski sistem ter neupravičena uporaba avtorskega dela.