Ljubljana - Brejc je od Čanžka zaradi zapisanega, da je »najzanesljivejši človek diktature, morda celo bolj kot Ertl«, zahteval 15 tisočakov, javno opravičilo in objavo sodbe. Ludvik Čanžek je zapisal kar nekaj krepkih na račun Mihe Brejca, med drugim, da je ob osamosvojitvi nadzoroval celotno trgovino z orožjem, označil ga je za sodelavca Udbe in Službe državne varnosti (SDV). Brejc je sklenil pravico poiskati na sodišču, bojno sekiro pa bi takoj zakopal, le če bi se avtor spornih vrstic za navedbe opravičil. A Čanžek je na sodišču celo ponovil sporne navedbe in vztrajal, da bo o tem pisal, vse dokler mu sodišče ne prepove. »Nato bom odšel v Švico in pisal od tam, saj sem tudi švicarski državljan,« je sklenil Čanžek, sicer nekdanji član SDS.
Civilne tožbe je bil, tako je povedal, celo vesel, saj da bo lahko dokazal nemoralnost nekaterih politikov, ki so imeli v prejšnjem sistemu vodilne vloge ali so delovali iz ozadja, zdaj pa so največji pomladniki. Vendar Čanžek za zdaj z argumenti ni bil prepričljiv, saj je sodnica sklenila, da ni podal dovolj dokazov za očitke, ki jih je natresel.
Brejc je v tožbi, ki jo je vložil prek odvetnika Jožeta Hribernika, navedel, da mu Čanžek očita izmišljotine z namenom »nizkotne diskreditacije« njegovega dela, »sedanjega in preteklega političnega, strokovnega in akademskega udejstvovanja, predvsem pa z očrnitvijo tožnikove osebnosti kot pomembnega političnega akterja v državotvornem obdobju«. Čanžkov pooblaščenec Žiga Klun je med drugim v odgovoru na tožbo zapisal, da so trditve njegove stranke »plod njegovega razumnega in logičnega sklepanja«, zato pri njih vztraja.
Evropski poslanec je na sodišču še enkrat povedal, da ni bil nikoli član SDV ali katere koli varnostno-obveščevalne službe v nekdanji Jugoslaviji, Sloveniji ali tujini. Prizadele so ga navedbe, da je bil v prejšnjem režimu pomembnejši od Tomaža Ertla. »Nikoli nisem bil na nobeni pomembni funkciji, Ertl pa je bil notranji minister in v SDV.« Tudi očitki, da je nadziral trgovino z orožjem v času osamosvojitve Slovenije in da se je pri tem zelo okoristil, so ga prizadele.
Sodnica je v vmesni sodbi zapisala, da tožencu ni uspelo dokazati resničnosti trditev o Brejčevem sodelovanju s SDV. Za netočne je označila tudi druge navedbe, med drugim očitke o trgovini z orožjem. Kot je poudarila, je Brejc sicer res javna oseba in zato bolj izpostavljen javni kritiki, ki je povezana z njegovim delom. A Čanžek ga je, tako sodišče, na podlagi neresničnih trditev prikazal v negativni luči oziroma kot nemoralno in nedosledno osebo, kar predstavlja poseg v čast in dobro ime. Vmesna sodba še ni pravnomočna.