Nemčija bo začasno uvedla mejni nadzor

Med 26. majem in 15. junijem se bo na meji z Nemčijo treba znova ustaviti in pokazati dokumente

Objavljeno
21. maj 2015 15.15
Mitja Felc
Mitja Felc

Ljubljana – Strah pred hujšimi izgredi in terorizmom je bržkone glavni razlog, da so se nemške oblasti odločile, da bodo zaradi zagotavljanja varnosti srečanja skupine G7, ki bo 7. in 8. junija v kraju Elmau, znova uvesti nadzor na zunanjih državnih mejah. Schengenska meja, ena ključnih pridobitev, ki jo državljani Evrope neposredno občutijo, bo tako začasno padla.

Čeprav se bodo svetovni voditelji v Nemčiji srečali 7. in 8. junija, bo vnovična uvedba mejne kontrole na kopenskih, zračnih in morskih mejah Nemčije trajala precej dlje; začela bo veljati že 26. maja in se bo zavlekla do 15. junija.

»Obseg in intenzivnost izvajanja mejnih kontrol se bo sproti prilagajal varnostnim izzivom. Mejne kontrole se ne bodo izvajale ves čas na vseh mejah, temveč časovno in lokacijsko fleksibilno, glede na ugotovitve analiz tveganj. Osredotočene bodo na avstrijsko-nemški meji, zaradi predhodnih srečanj ministrov v Dresdnu in Moritzburgu, in na nemško-češki meji,« so pojasnili na generalni policijski upravi.

Na policiji svetujejo še, da če boste v času ponovne uvedbe mejne kontrole potovali v Nemčijo, da spoštujete oznake na kontrolnih točkah in omogočite izvajanje mejne kontrole. V času ponovne uvedbe mejne kontrole je obseg pooblastil policistov enak kot na zunanjih schengenskih mejah (pregled listin, osebe in prtljage oziroma tovora, zavrnitev vstopa).

Poleg tega, da boste lahko podvrženi klasični mejni kontroli, pa seveda velja še opozorilo, da je treba pri potovanju v drugo državo članico Evropske unije imeti pri sebi veljavni potni list ali veljavno osebno izkaznico.

Podlago za takšen ukrep imajo

Voditelji evropskih držav so zadnja leta spoznali, da določena država lahko pade na precej tvegano raven z varnostnega stališča, kar je ob odprtju meja znotraj EU lahko tudi za druge države resna nevarnost. Država, ki se odloči za ponoven nadzor na notranjih mejah, to lahko stori le z utemeljenim razlogom in za zaščito tako svojih interesov kot interesov drugih držav članic EU.

Začasna vzpostavitev notranjega nadzora ni nobena novost in nekatere članice so to že izkoristile. Najbolj znani primeri so večje športne prireditve, na katerih se pričakuje, da se varnostne razmere lahko poslabšajo, in odmevnejši politični dogodki.

Pred časom so bile z začasno odpravo schengenskih meja precejšnje težave, saj so bila pravila precej nejasna in so nastajale različne interpretacije. Po novem so ta pravila določena. Bistvena novost je, da so natančno opredeljene procedure uvedbe takega nadzora. Zdaj je to točno določeno, časovno omejeno, obveznost držav članic do evropske komisije, obveščanje parlamenta in tako dalje. Skratka, procedura je precej bolj dodelana.

Na podlagi sporazuma iz leta 1985 je schengensko območje zaživelo 26. marca 1995, takrat je bilo vanj vključenih sedem držav. S širitvijo evropske družine se je precej povečalo, pri čemer je treba poudariti, da članstvo v EU še ne pomeni vstopa na schengensko območje, saj zanj veljajo drugačna pravila.

Tako sta, denimo, Romunija in Bolgarija že nekaj časa v EU, prav tako je od predlani v EU Hrvaška, za vstop v Schengenski informacijski sistem (SIS) in s tem v schengensko območje pa si še prizadevajo. Poleg večine članic EU sta v SIS vanj vključeni še Švica in Islandija, medtem ko Velika Britanija in Irska, čeprav članici EU, nista.