Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je ženska v začetku oktobra pred šestimi leti okrog šestih zjutraj hodila po lokalni cesti od Zgornjih Polul proti Kukovčevi ulici, ji je na blatnem in spolzkem odseku ceste, kjer se je udrla zemlja, kljub obutvi z gumijastim podplatom spodrsnilo. Padla je in utrpela raztrganino vezi palca leve roke.
Prav tako na Kukovčevi se je nekaj let pred tem s kolesom ponesrečil možakar. Ko se je peljal po klancu, je zaviral, zaradi peska po cestišču pa mu je kolo spodneslo, da je padel in obležal pod mostom čez potok Polule z zlomom leve goleni in z odrgninami na obeh nogah. Oba sta s tožbo po odvetnici Mateji Končan Verstovšek zahtevala odškodnino od pristojnih in oba jo bosta najbrž tudi dobila, če bosta sodbi pravnomočni.
Celjsko okrajno sodišče, ki je razsojalo o odškodninski tožbi peške, je z vmesno sodbo sklenilo, da sta za padec odgovorni Občina Celje in Zavarovalnica Triglav, pri kateri je imelo zavarovano civilno odgovornost podjetje Vzdrževanje in obnova ceste, ki je bilo pristojno za izvajanje vzdrževalnih del, medtem ko je tožbo proti Krajevni skupnosti Pod Gradom zavrnilo.
Občina ni skrbela za cesto
Čeprav je občina trdila, da je odgovornost za vzdrževanje ceste s pogodbo o izvajanju letnega in zimskega vzdrževanja občinskih cest prenesla na omenjeno podjetje, ki je cesto redno in ustrezno vzdrževalo, je sodišče menilo drugače.
Z zaslišanjem prič se je prepričalo, da je bila cesta večkrat polna blata in kamenja, o čemer so prebivalci obvestili občino, brežina se je krušila, zato meni, da je občina kot lastnica in upravljavka ceste opustila svojo dolžnost, saj za cesto ni skrbela tako, da bi bil promet varen. Prav tako javnosti ni obveščala o stanju na cesti, prevoznosti in vremenskih razmerah, jesensko deževno obdobje, zaradi katerega je bila cesta blatna, pa ne predstavlja izjemnega vremenskega dogodka. Tega dela občina po mnenju sodišča ni prenesla na podjetje, zato je (krivdno in objektivno) odškodninsko odgovorna.
O višini odškodnine pozneje
Krivdno je odgovorno tudi podjetje, ki bi moralo pogostost in obseg (tedenskih) pregledov na podlagi sklenjene pogodbe prilagoditi razmeram v obdobjih neugodnih vremenskih razmer. Po drugi strani pa sodišče meni, da za dogodek ni odgovorna krajevna skupnost, saj nanjo s statutom ni bila prenesena naloga zagotavljanja izvajanja gospodarske lokalne javne službe na kategoriziranih javnih poteh.
Čeprav je prvotožena občina poskušala prepričati sodišče o sokrivdi peške, ki da je padla zaradi lastne neprevidnosti, je to sklenilo, da ženska ni z ničimer prispevala k padcu. Peška zahteva 5677 evrov, o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini pa bo sodišče odločilo po pravnomočnosti vmesne sodbe.
Pri padcu si je zlomil golen
Do odškodnine je po mnenju celjskega okrožnega sodišča upravičen tudi možakar, ki se je na isti cesti ponesrečil maja pred dvanajstimi leti, ko mu je med zaviranjem na pesku spodneslo kolo, tako da je padel. Sodišče je ugodilo njegovi odškodninski tožbi in odgovornost za dogodek pripisalo celjski občini in Krajevni skupnosti Pod Gradom, a le v sedemdesetih odstotkih, medtem ko sokrivda kolesarja znaša trideset odstotkov. Kolikšen del od zahtevanih 26.085 evrov odškodnine bo dobil, še ni znano.
Občina je organizirala vzdrževalna dela na svojih cestah, a za to ni najela strokovne službe, temveč jih je izvajala v okviru projekta javnih del. Tožnik, ki je tudi delal v okviru javnih del (čistil je jarke, pobiral smeti s ceste in obrezoval veje), ni bil posebej strokovno usposobljen za to, glede čiščenja ceste pa ni dobil nikakršnih zadolžitev in navodil, temveč jih je izvajal na podlagi lastne presoje in z orodji, ki jih je imel na voljo (lopato). Rezultat takšne organizacije je bil to, da cesta ni bila popolnoma očiščena, temveč je bilo posuta z gramozom, kakšnih drugih ukrepov za preprečitev peska na cesti pa ne občina ne krajevna skupnost, ki se ji v tem postopku ni uspelo izogniti odgovornosti, nista izvedli (po mnenju izvedenca prometne stroke bi bil problem rešen z razširitvijo asfaltne površine).
Kolesar sokriv za padec
Občina je odgovornost za vzdrževanje ceste (na podlagi občinskega sklepa) prelagala na krajevno skupnost (trdila je tudi, da so za pesek na vozišču krivi izključno vozniki, ki so vozili po bankini), a ker je ta organ še vedno v sestavi občine, ta zadolžitev po mnenju sodišča občine ne more razbremeniti odgovornosti, temveč obe solidarno odgovarjata za škodo. Se je pa okrožno sodišče strinjalo s toženkama, da je za padec soodgovoren tudi kolesar, ker vožnje ni prilagodil cesti oziroma ni vozil po delu ceste, kjer ni bilo peska. Še zlasti zato, ker je prejšnje dni vozil po isti cesti brez poškodb.
Ker sta se proti vmesni sodbi, s katero je prvostopenjsko sodišče odločilo le o temelju, pritožili obe strani, o njej odločajo višji sodniki.
