Nesrečo balona povzročilo striženje vetra pri tleh

Pilot balona naj ne bi imel veljavnega dovoljenja. Pilot, ki je varno pristal, pa je potrdil, da vremenske napovedi niso bile slabe.

Objavljeno
23. avgust 2012 21.28
Ba. P., Delo.si
Ba. P., Delo.si
Ljubljana - Prve ugotovitve ogleda tragične nesreče balona na Barju kažejo, da je do nesreče prišlo zaradi striženja vetra pri tleh, je za STA dejal vodja službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo Roman Rovanšek. Zaradi striženja vetra so namreč po Rovanškovih besedah nastale težave pri upravljanju balona.

Rovanšek je pojasnil, da so preiskovalci končali s prvim delom ogleda. Balon bodo sedaj odpeljali na varovano mesto, kjer bodo nadaljevali s preiskavo, je dodal. Striženje vetra je sicer nenadna in velika sprememba smeri oziroma hitrosti vetra.

Zelo veliki baloni niso najbolj primerni za letenje v Sloveniji

Večji kot je balon, težje je upravljiv, je za STA povedal direktor Balonarskega centra Barje Grega Trček. Kot je pojasnil, je zahtevnost upravljanja odvisna tudi od področja, kjer balon leti. »Slovenija je takšna čudna dežela, da so takšni baloni le delno pogojeno letljivi,« je dejal.

Balon, ki je danes strmoglavil na Barju, je po Trčkovih besedah največji serijsko izdelan balon na svetu z inercijo 19 ton, v Sloveniji pa je bil edini. Takšne balone sicer izdeluje angleški proizvajalec Lindstrand baloons, je pojasnil.

Trček je povedal, da imajo tako veliki baloni v primeru vetra težave pri pristanku oziroma za to potrebuje veliko prostora. »Manjši baloni so bolj krmljivi, se jih da lažje obvladati. V svetu se tako veliki baloni prodajajo na takšne destinacije, kjer je vreme stabilno,« je povedal.

Sama mešanica plina, ki jih balon uporablja, po Trčkovih besedah ni ključna pri varnosti. »Bolj relevanten podatek je, ali se pilot odloči, ali bo v tem vremenu letel ali ne,« je povedal. Pilot bi moral po njegovih besedah predvideti razvoj vremena. Tudi sam bi moral danes zjutraj leteti z balonom, vendar je let zaradi vremenske napovedi odpovedal. Na vprašanje, kaj je bil po njegovem mnenju vzrok za nesrečo, je odgovoril, »da se v takšnem vremenu ne leti«.

Naša zakonodaja je zelo ohlapna

Trček je potrdil, da je v preteklosti zasledil pilote balonov, ki so leteli kljub temu, da ni to bilo popolnoma varno. »Naša zakonodaja je zelo ohlapna glede na standarde, ki za komercialno letenje veljajo zunaj,« je pojasnil in dodal, da če bi tuje standarde aplicirali na naše pogoje, bi lahko rekli, da so nekateri leteli tudi, ko ne bi smeli.

V tujini so standardi po Trčkovih besedah precej višji. Pojasnil je, da v Sloveniji po narejenem izpitu za pilota balona lahko po še okoli 100 urah letenja letiš s kakršnim koli balonom. »Za to velikost balona, ki je bil v nesreči, v tujini pilot, ki ima manj kot 600, 700 ur, nima kaj delati na njem,« je dejal in dodal, da mora poleg tega opraviti še prekvalifikacijo, da lahko leti z večjim balonom.

Drugo leto bodo v veljavo stopili novi evropski predpisi, zato Trček pričakuje, da bo področje komercialnega letenja bolj urejeno.

Po informacijah ministrstva za infrastrukturo in prostor je v register zrakoplovov vpisanih 89 balonov, od tega je aktivnih 34, eden pa je v postopku vpisa v register. Vseh izdanih licenc za pilota prostoletečega balona je 115, od tega je trenutno veljavnih 70, so še povedali na ministrstvu.