Tiskane izdaje
Maribor – Nepoštena poslovna praksa, na katero se je v primeru bivšega poslanca Ivana Vogrina spravil tožilec Niko Pušnik, za sodišče ni sporna. Vogrina je namreč oprostilo suma, da njegova propadla družba Interles-Belcont Roletarstvu Medle naklepno ni poravnala računa za 30 tisočakov.
Običajno precej zgovoren Ivan Vogrin je bil po oprostilni sodbi zelo redkobeseden in je ni želel komentirati, ker pač ne komentira nobene sodbe. Zatrdil je, da je večino zadev pojasnil že v svojih knjigah in med vrsticami najavil izid nove: »Verjetno bom v kakšni naslednji knjigi opisal nesmiselnost celotnega postopka. Jaz sem že bil obsojen s tem, ko so me prikazali v medijih kot domnevnega goljufa.«
»V Sloveniji smeš vse govoriti in vse delati, resnica pa je običajno čisto druga,« se je na tožilčeve navedbe, ta je v sklepni besedi dejal, da se ni spravil na Vogrina, marveč na nepošteno poslovno prakso, odzval nepravnomočno oproščeni Vogrin.
Tožilec Niko Pušnik je namreč početje Vogrina in njegove bivše žene Veronike Vogrin, ki jo je sodni senat prav tako oprostil, označil za eklatanten primer nepoštene poslovne prakse. Vztrajal je, da jima ni bilo mar za obveznosti do upnikov (ona je bila direktorica, on prokurist), za propad sta bila odločilna naročanje na zalogo in ekscesno slabo vodenje.
Vendar Pušnik sodišča ni prepričal. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je pojasnila, da so bila za izrek oprostilne sodbe ključna tri dejstva. Po njenih besedah je direktor Roletarstva Medle Andrej Zgonc dejal, da je bil družbenik Interles-Belconta Stanko Majcen tisti, ki je obljubljal plačilo, zato so blago dobavljali še naprej, ko so želeli plačilo, pa Majcen nenadoma ni bil pristojen za plačilo.
Nadalje je sodišče ugotovilo, da je oškodovana družba zavrnila nekaj plačil, eden izmed bivših delavcev Interles-Belconta (ukvarjal se je s proizvodnjo oken in vrat) je povedal, da mu je bil nadrejen tudi Majcen.
Prav na bivšega poslovnega partnerja je ves čas sodnega postopka s prstom kazal tudi Vogrin in je tožilca celo pozval, naj obtožnico vloži zoper dejanske storilce. Vloge žrtve kljub temu ni želel prevzeti, ampak na zadevo gleda povsem racionalno. Da tako pač je, ker podjetja ni pravočasno prestrukturiral in zamenjal Stanka Majcna.
Ali se bo tožilstvo zoper sodbo pritožilo, ni znano, saj Pušnik izreku sodbe, ker je bil na drugi obravnavni v sosednji sodni dvorani, ni prisluhnil. Tožilka Romana Kac, ki ga je zamenjala, je povedala le, da bo o tem odločil nosilec obtožbe.
Za Ivana Vogrina je to že druga letošnja oprostilna sodba. Konec marca je namreč sodišče v na las podobnem postopku, ko njegovi propadli podjetji nista plačali računov v višini 55.000 evrov trem družbam, ugotovilo, da ni šlo za poslovno goljufijo, marveč je Vogrin preprosto izgubil nadzor nad poslovanjem.
Dobro zanj se je razpletel tudi proces, kjer se je soočil z očitkom, da je kot župan Lenarta občino oškodoval za 59.670 evrov, ker je naročil 4000 izvodov kronologije Lenart je naš. Zaradi zastaranja je tožilstvo obtožni predlog umaknilo.
Bistveno slabši pa je izid spora z nekdanjo partnerko Zdenko Vogrin. Ker je vanjo vrgel dvorišča vrata, mu je sodišče februarja nepravnomočno odmerilo sedem mesecev pogojne zaporne kazni.
