Niti nesreča ni zadosten vzrok za zapornice

Saksid – Niti zadnja marčna hujša prometna nesreča na nivojskem prehodu čez železniško progo v vasi Saksid ni zadostno opozorilo, da se križišče zavaruje z zapornicami. Že več kakor desetletje se odgovornost prelaga, toda kljub trem hujšim nesrečam bo treba projekt začeti na novo.

Že leta 2004 je republiška komisija za nivojske prehode opravila pregled, a je sklenila, da se lahko prehod zavaruje šele po tem, ko bo urejena cestna infrastruktura. »Kdaj bo prehod zavarovan, je najprej odvisno od upravljavca cestne infrastrukture. Slovenske železnice namreč po pogodbi upravljajo javno železniško infrastrukturo in vodijo promet po njej. SŽ-Infrastruktura vse nivojske prehode redno vzdržuje in zagotavlja, da promet čeznje poteka varno,« odgovornost prelaga državno železniško podjetje (SŽ).

Direkcija za infrastrukturo opozarja, da je prometni minister že v začetku leta 2006 izdal odločbo, s katero je upravljavcu ceste Mestni občini Nova Gorica in takratnemu upravljavcu železniške proge Javni agenciji za železniški promet (AŽP) naložil, da nivojski prehod zavarujeta z avtomatsko napravo. Občina je naročila izdelavo projekta, toda po takratnem pravilniku bi morali križišče, v katero se steka več cest, odmakniti 25 metrov od osi železniške proge, za kar pa ni bilo mogoče pridobiti zemljišča. »Že takrat se je pokazala težava pri pridobivanju zemljišč, saj je projekt zahteval spremembo poteka cest na območju križanja, s čimer pa se nekateri krajani niso strinjali. Problem so tudi zemljišča v lasti Slovenskih železnic,« pojasnjujejo v mestni občini in dodajajo, da nivojsko križišče na Saksidu že takrat ni bilo uvrščeno med sto prehodov na prioritetni lestvici za zavarovanje.

Pred sedmimi leti je MONG Slovenskim železnicam vnovič posredovala vso tehnično dokumentacijo skupaj s predlogom sporazuma o sofinanciranju zaradi ureditve železniškega prehoda kot vzdrževalnih del v javno korist. Dogovarjanja nato niso več nadaljevali: »Država namreč omenjenega železniškega prehoda nima med prioritetnimi predvidenimi posegi na železniških prehodih. Poleg tega bi bilo njegovo zavarovanje mogoče zgolj v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, za kar pa bi morale zagotoviti denar. Vsekakor bomo ponovno preverili njihovo pripravljenost za zavarovanje omenjenega prehoda,« so povedali na občini.

Očitno bo treba projekt začeti na novo. Direkcija namreč opozarja, da lahko občina poda pobudo za sklic Komisije za nivojske prehode, ki bo prehod ponovno obravnavala. »Na podlagi novega pravilnika o nivojskih prehodih je mogoče, da se zaradi zahtevnih prostorskih, ekonomskih in tehničnih pogojev ali težkih terenskih razmer prehod zavaruje brez gradbene ureditve cestne površine in ceste, kar pa mora komisija predlagati ministru, da izda takšno odločbo oziroma soglasje.« Število nivojskih prehodov ceste čez železniško progo se v Sloveniji zadnja leta sicer zmanjšuje – leta 2000 jih je bilo 1018, lani pa 756.