Niti z biološko sledjo ne morejo določiti storilca

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču so le začeli soditi dvojčkoma Alenu in Edinu Eljeziju, ki si poleg skoraj enakega videza delita tudi povsem enako DNK. Tožilstvo je namreč po tem, ko so njuno DNK-sled našli na kraju zločina, proti obema vložilo obtožnico zaradi velike tatvine. Obramba meni, da ni mogoče ugotoviti, kateri od njiju je res vlamljal, tožilstvo pa bo najbrž vse stavilo na pričo – vlomilskega pajdaša, ki bi najbrž edini lahko rešil uganko.

»Z molkom se branim,« je bil na sodišču kratek Alen Eljezi, ko ga je sodnica Sinja Božičnik vprašala, ali se bo zagovarjal zaradi očitkov tožilstva. Da se ne bo zagovarjal, je dejal tudi Edin, s čimer sta brata žogico prepustila višjemu državnemu tožilcu Matiji Benuliču, ki ga čaka težka naloga.

Kot je v obtožnici zapisalo tožilstvo, je bilo 12. decembra 2011 med 2. uro in 2.25 vlomljeno v stavbo Ajpesa na Cesti v Kleče 12 v Ljubljani. Nekdo je vlomil skozi vhodna vrata, nato je v zgornjih prostorih, kjer ima sedež več podjetij, snel vrata s podbojev in vstopil v pisarno družbe Žejn, d. o. o. Iz predala v pisalni mizi je izginila bela kuverta s stotimi evri, storilec oziroma storilci so nato odšli. Za seboj so pustili pravo razdejanje, saj je bila pisarna hudo razmetana, nastala škoda pa je precej presegala vrednost ukradenega plena – samo na vhodnih vratih je je bilo za skoraj 1500 evrov.

Vendar dejanje ni ostalo neopaženo, ropot je namreč prebudil zakonca v bližnji stavbi, oddaljeni približno 20 metrov. Janez Š. je policistom pozneje dejal, da je pogledal skozi okno in videl nekoga, ki je tekel proti bližnjemu parkirišču, odprl vrata avtomobila in vanj nekaj vrgel, nato pa stekel naprej. Ni bil povsem prepričan, a zdelo se mu je, da je temu človeku sledil še nekdo. Avto je kasneje pokazal policistom, ki so prihiteli na kraj kaznivega dejanja.

V lancii zeta je bilo več kosov vlomilske opreme, macola, lomilka ali »pajser« in podobni predmeti, poleg tega pa več stvari, na katerih so strokovnjaki forenzičnega laboratorija odkrili dve biološki sledi. Na volanskem obroču in prestavni ročici so našli biološko sled Ljubljančana Romana Potočnika, ki je na škatlici cigaret pustil tudi prstni odtis, medtem ko je bila v notranjosti vrtne rokavice in na najlonski nogavici biološka sled, ki po mnenju forenzikov pripada enemu od bratov Eljezi ali pa kar obema. Tožilstvo je bilo ob vložitvi obtožnice prepričano, da je podan utemeljen sum, da sta Alen in Edin Eljezi vlamljala skupaj s Potočnikom, in da jima bo lahko dokazalo krivdo.

Sta bila vlomilca dva ali morda trije?

Zagovornika bratov Marko Makuc in Matej Ban sta že od začetka preiskave ugovarjala, ker tožilstvo vodi kazenski postopek proti obema. Ta se po mnenju obrambe lahko začne in vodi samo proti točno določeni osebi, v konkretni zadevi pa ni mogoče določiti, kateri od bratov je domnevno za seboj pustil biološko sled. Proti obema za isto kaznivo dejanje, če ga je storil le eden, postopka ni dopustno voditi, opozarjata. Ban je v ugovoru na obtožnico zatrdil, da tožilstvu ni uspelo pridobiti nobenega dokaza, da je poleg Potočnika vlamljal ravno Alen Eljezi, saj ni edini človek z biološko sledjo, ki so jo našli v avtomobilu. Obramba je še poudarila, da nobena priča ni omenjala treh ljudi.

Vendar je senat ugovor zavrnil in poudaril, da je na podlagi dokazov mogoče skleniti, da obstaja takšna stopnja verjetnosti, ki je potrebna za vložitev obtožnice, torej utemeljen sum. Po besedah senata drži, da nobena priča ni omenjala treh ljudi, kar pa še ne pomeni, da pri kaznivem dejanju ni sodelovala trojica in je eden od storilcev ostal neopažen. Ravno vprašanje, koliko storilcev je sodelovalo pri vlomu, bo po mnenju senata pomembno za ta postopek. Sodniki so še zapisali, da je primer izjemno nenavaden, kar »izvira iz dejstva, da sta Alen in Edin Eljezi enojajčna dvojčka, za katere velja, da imajo enake STR-profile oziroma ponavljajoče se dele DNK«.

Priče na sodišče ni bilo

Sodnica bo na prihodnjo glavno obravnavo 9. februarja povabila vrsto prič, že tokrat pa je hotela govoriti s tisto, ki bi najbrž lahko povedala največ, a je na sodišče ni bilo. Pod težo forenzičnih dokazov je namreč že na predobravnavnem naroku septembra 2016 klonil Roman Potočnik, ki brata dvojčka, ki bi imel enako DNK kot on, pač nima. Krivdo je priznal, izrekli so mu pogojno obsodbo šest mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo. Ni pa mogoče predvideti, kaj, če sploh, bo na sodišču povedal.

Ker se brata Eljezi na sodišču nista hotela zagovarjati, Potočnik pa, kot kaže, vabila sploh ni prejel, je sodnica tokratni narok končala v pičle pol ure. Zaslišana je bila namreč le predstavnica oškodovanega podjetja, ki premoženjskopravnega zahtevka ni priglasila, saj je škodo že poravnala zavarovalnica.

»Kako vaju je mogoče razlikovati?« je sodnica ob koncu obravnave še vprašala obtožena, ta pa sta le skomignila z rameni. Da to res ni najlaže, je priznal tudi odvetnik Makuc, ki je dejal, da ima včasih tudi sam težave s tem, čeprav ju pozna že dalj časa – sploh če vmes kateri zamenja frizuro.

Kot smo že poročali, se v policijskih krogih govori, da sta dvojčka v preteklosti znala dobro izkoristiti dejstvo, da sta si podobna kot jajce jajcu. Tako so menda, ko je bil eden od njiju v hišnem priporu, policisti pri preverjanju, ali se tega drži, lahko le ugibali, ali pred njimi stoji pravi od bratov. Medsebojno podobnost sta izkoristila tudi, kadar je šlo za prometne prekrške, in se tako menda izognila kazni.