Tiskane izdaje
Kranj – Ko je do konca nedelje ostalo le še pol ure, so kranjski možje v modrem na pomoč poklicali dežurnega delavca elektropodjetja. Po navodilu policistov je odklopil elektriko v stanovanju, od koder je odmevala glasba. Če je preglasna, nas lahko precej stane.
Predvčerajšnjim zvečer so stanovalci bloka na Kidričevi cesti, v bližini kranjske porodnišnice in zdravstvenega doma, poklicali policiste. Ti so zaradi preglasne glasbe opozorili 38-letnico, ta pa je utišala napravo za predvajanje glasbe.
A po odhodu modrih uniform je nadaljevala predvajanje glasne glasbe, so sporočili s kranjske policijske uprave in dodali, da so zato na pomoč poklicali dežurnega delavca elektropodjetja. Odklopil ji je elektriko, kršiteljici pa bodo policisti izdali plačilni nalog.
Policistom ni hotel odpreti
Gorenjski možje v modrem so predvčerajšnjim pomoč dežurnega električarja potrebovali že drugič v slabem mesecu – podobna zgodba se je v začetku septembra zgodila na Bledu.
Tu je 49-letnik okoli 5. ure s preglasno glasbo motil nočni počitek sosedov in ni hotel odpreti policistom. Tudi takrat so varuhi nočnega miru poklicali dežurnega delavca elektropodjetja. Odklopil je elektriko, policisti pa so kršitelju izdali plačilni nalog.
Policisti, ki se ob nočnih klicih nezadovoljnih sosedov odpravijo na teren, s seboj nimajo naprav za ugotavljanje hrupa, imajo pa na svoji strani zakon o varstvu javnega reda in miru.
Ta izključitev energijskih virov omenja kot posebni ukrep za zagotovitev javnega reda in miru, takšen izklop pa lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur.
Omenjeni zakon določa tudi, da se z globo 104 evrov kaznuje tisti, ki »z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti«.
Če pa poslušalec glasne nočne glasbe ne upošteva opozoril policistov, utegne biti denarna kazen še višja, je pojasnil Leon Keder, tiskovni predstavnik gorenjskih policistov. Globa za tistega, ki »ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe«, je od 334 do 625 evrov.
A s tem stroškov za (pre)glasno nočno glasbo še ni konec – treba je plačati še podjetju za distribucijo električne energije za odklop in ponovni priklop na omrežje.
Odklop in priklop, ki ga je sprožil nočni policistov klic, je do konca septembra stal 125 evrov, od tega meseca naprej pa stane malo več kot 110 evrov, je včeraj pojasnila Renata Križnar iz Elektra Gorenjska in dodala, da vsako leto na zahtevo policije opravijo od osem do deset odklopov.
Vsak hrup še ni nujno kršitev zakonodaje
Policija vsak dan dobi več klicev občanov, ki jih moti bodisi preglasna glasba, vpitje mladine, ropotanje strojev bodisi lajež sosedovega psa. Čeprav zna biti za posameznike vsak hrup moteč, ni nujno, da gre vedno za kršitev zakonodaje. Policisti na daljavo težko ocenijo, ali gre za kršitev, zato se morajo na klic občana odzvati.
Včasih na kraju samem ugotovijo kršitev, spet drugič pa je za izrek globe dovolj, če imajo na voljo druge podatke, recimo izjave prič.
Po zakonu o varstvu javnega reda in miru je med 22. in 6. uro prepovedano motiti mir in počitek s hrupom, kadar se ne opravljajo interventni vzdrževalni posegi. Razgrajača lahko doleti od 83 do 206 evrov kazni. Može postave večkrat na pomoč pokličejo tudi, ko prebivalci strnjenih naselij le nemočno opazujejo mladino, ki se ponoči preglasno veseli in razgraja.
Lajež in preglasni zvonovi
Če so prej opisani primeri večini jasni in razumljivi, pa nekaj več nejasnosti včasih prinese, denimo, oglašanje domačih živali.
Strogo po črki zakona lajež psa ne pomeni kaljenje nočnega miru po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Če obstaja vzročna zveza med vztrajnim oglašanjem domačih živali in ravnanjem skrbnika zaradi zanemarjanja ali nedovoljenega ravnanja, ki pomeni mučenje živali, bodo varuhi reda in miru zadevo preiskali. Vsekakor pa se v takšnem primeru lahko obrnete na policijo, ki bo glede na ugotovitve ustrezno ukrepala.
Nekaj nejevolje je včasih zaznati tudi med prebivalci v bližini cerkva, saj jih motijo (pre)glasni zvonovi. A v tem primeru policija nima nikakršne pravne podlage za ukrepanje.
Skladno z zakonodajo Evropske unije, ki je vnesena tudi v slovenskih pravni red, cerkveni zvonovi ne povzročajo prepovedanega hrupa, zato njihovo zvonjenje ne predstavlja kršitve.
