Nov sodni izvedenec za Janeza Žurgo

Ljubljana - Na ponovnem sojenju Janezu Žurgi, ki je bil na prvi stopnji obsojen na petnajstletno zaporno kazen zaradi umora očima Dušana Stražiščarja, bodo postavili še enega izvedenca psihiatrične stroke. Dosedanji izvedenci so neenotni, ali je bil Janez Žurga v času, ko je moril, sposoben razumeti svoje ravnanje.

Potem ko so bili na naroku zaslišani trije sodni izvedenci psihiatrične stroke - Bojan Zalar, Dragan Terzič in Sanja Šešok - je sodni senat odločil, da potrebujejo novo izvedensko mnenje, s katerim bi razčistili nejasnosti med izvedenskimi mnenji. Glavna razhajanja so predvsem tri, je razložila sodnica Vesna Podjed, saj se strokovnjaki ne strinjajo o tem, kako je na kaznivo dejanje vplivala shizoafektivna motnja Janeza Žurge, razlikujejo se razlage postavljanja njegovih diagnoz ter načini zdravljenja obtoženega, prav tako pa naj bi novi izvedenec ocenil tudi vrste psihičnih motenj, ki naj bi jih imel Žurga.

Tokratnega naroka se obtoženi ni udeležil, saj so ga zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja odpeljali na oddelek za forenzično psihiatrijo v Mariboru in ni bil sposoben spremljati sojenja. Njegova zagovornica Maja Kristan je nadaljevanju obravnave nasprotovala, saj je bil razlog njegove odsotnosti opravičljiv. Menila je, da naj sodišče vabljene izvedence sicer zasliši, vendar pa naj bi zaslišanje ponovili še v njegovi navzočnosti. Toda ker ta zaslišanja ne bodo vplivala na Žurgovo obrambo, je sodni senat sklenil, da naj se glavna obravnava nadaljuje.

Prvi je pričal klinični psihiater dr. Bojan Zalar, ki je sodeloval pri pripravi mnenja izvedenske komisije, ki je bilo pripravljeno sredi decembra leta 2016. Komisija je mnenje, s katerim naj bi ocenili obtoženčevo psihično stanje v času kaznivega dejanja, pripravila na podlagi spisa, zdravstvene dokumentacije in pregleda obtoženega. Mnenje so pripravili na podlagi ocene osebnosti, ocene osebnostnih motenj in psihopatologij ter ocene, kako se obtoženi spoprijema s stresom.

Hiša na Rakeku, kjer se je zgodil umor. Foto: Jure Predanič

Po mnenju izvedenske komisije je Žurga povprečno - sicer nekoliko nižje, a še vedno povprečno - inteligentna oseba in z različnimi osebnostnimi motnjami. Vendar pa v času pregleda ni bilo opaziti psihopatoloških elementov oziroma ni bilo grobe psihične motnje. Pri obtoženemu so ugotovili impulzivnost, kar pomeni, da lažje reagira brez pomisleka, v medosebnih odnosih pa so zaznali površinske odnose in odsotnost empatičnosti.

Zdravila opustil in kadil travo

Glede shizoafektivne motnje je izvedenec Zalar menil, da obstaja aktivno stanje in stanje remisije, ter dodal, da ima Žurga mešano osebnostno motnjo: krivdo za razmere in stanje, v katerem je, pripisuje drugim, prav tako pa je konflikten, kar pomeni, da je v neprestanih zapletih z ljudmi, s katerimi je v stiku. »Terapija, ki jo je imel, je zreducirala problematiko,« je razložil izvedenec, ki je menil, da je bil obtoženi glede na pretekle psihične težave v času kaznivega dejanja »zmanjšano prišteven, a ne bistveno«.

Celotno zgodbo o psihičnem zdravju Žurge pa zapletata dve zadevi, je opozoril Zalar: da je po vseh psihiatričnih zdravljenjih - najmanj šestkrat je bil hospitaliziran - hitro opustil zdravila oziroma zdravljenje in da je užival nedovoljene substance. »Že kajenje marihuane lahko povzroči akutne psihoze in zaplete celotno sliko,« je dejal Zalar.

Na vprašanje tožilke Katarine Bergant, ali je možno, da bi uvidel lastne probleme, pa je Zalar dejal: »Možno je, verjetno pa niti ne.«

Drugi zaslišani izvedenec, psihiater Dragan Terzič, je v mnenju, ki ga je pripravil avgusta 2016, ugotovil, da ima Žurga shizoafektivno motnjo, mešano osebnostno motnjo in težave zaradi zlorabe psihoaktivnih snovi. V času kaznivega dejanja je prišel na Rakek k materi in očimu po pomoč, ker naj bi ga v Ljubljani ogrožali in ga želeli ubiti, med drugim naj bi mu v hrano dajali strup. Slišal je tudi glasove. Obtoženi je bil v času kaznivega dejanja tudi psihotičen in preganjavno blodnjav. V času obravnave na oddelku za forenzično psihiatrijo je omenjal, da na radiu in TV govorijo o njem, več osebam je še pred umorom razlagal, da mu strežejo po življenju, zato naj bi v dneh pred umorom tudi prišel iz Ljubljane na Rakek.

Shizoafektivna motnja

»Tudi način, kako je reagiral po kaznivem dejanju, je videti, da je najprej pobegnil, potem telefoniral nazaj ... Vse brez kakršnegakoli načrta,« je shizoafektivno motnjo razložil Terzič.

Žurga je, kot smo že poročali, 17. decembra 2015, potem ko je očima najprej močno pretepel, nato zabodel in zadušil z blazino, pobegnil z očimovim avtomobilom in ukradeno registrsko tablico. Odpeljal se je proti morju, a že med potjo materi sporočil, kaj je storil, potem pa je v Ankaranu poklical policijo, ki ga je aretirala. Terzić meni, da je bila obtoženčeva zmožnost razumevanja svojih dejanj bistveno okrnjena in v času umora ni bil zmožen obvladovati svojih ravnanj.