Nova sodna etapa o spornem kreditu Dimičevi

Poleg Mateja Narata in Mirana Vičiča se je tudi Draško Veselinovič izrekel, da ni kriv.

Objavljeno
15. september 2017 16.34
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana − »Krivde ne priznam,« je dejal Draško Veselinovič, nekdanji predsednik uprave NLB, na predobravnavnem naroku. Trem nekdanjim članom uprave NLB − poleg Veselinoviča še Mateju Naratu in Miranu Vičiču, ki krivde nista priznala v začetku meseca − ponovno sodijo zaradi spornih kreditov Simoni Dimic in njenemu očetu Viktorju.

Potem ko je višje sodišče razveljavilo oprostilno sodbo, se je na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča začelo novo sojenje trem nekdanjim vodilnim ljudem iz NLB. Tožilstvo obtožnice ni spremenilo in jim očita zlorabo položaja, ker so sredi aprila 2009 v Ljubljani podpisali sklep o odobritvi kredita Simoni Dimic, vodji kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, in njenemu očetu Viktorju. Vsak od njiju je, čeprav so strokovne službe v banki opozorile na veliko tveganje pri odobritvi teh dveh kreditov, dobil po 350.000 evrov kredita oziroma skupaj 700.000 evrov.

Pri 75 letih dobil za 30 let kredita

Kredita sta bila tvegana zaradi več razlogov, tudi zato, ker je znašal mesečni obrok za vsakega kreditojemalca 1509 evrov, kar bi Simoni Dimic predstavljalo več od dovoljene 65-odstotne obremenitve dohodka. Viktorju Dimicu pa zaradi obroka kredita ne bi ostal niti zajamčeni minimalni dohodek. Med preverjanjem so na banki ugotovili, da je Dimičeva zaposlena za določen čas, dokler traja politična funkcija predsednika vlade, poleg tega pa so bili njeni prihodki že obremenjeni z drugim kreditom z mesečnim obrokom 465 švicarskih frankov. Viktor Dimic, ki je ob odobritvi kredita imel 75 let, pa je zaprosil za kredit, ki je namenjen kreditojemalcem do 45. leta starosti, saj je bila odplačna doba 30 let.

Sporno je bilo tudi zavarovanje z nepremičnino ob upoštevanju cenitve internega cenika, ki je doseglo varnostni količnik 0,8, ob upoštevanju prodajne cene pa le 0,71. Strokovne službe banke so opozorile, da je to pod zahtevami bančnih pravil, ki zahtevajo količnik 1,67. Kreditojemalca, so ugotovile strokovne službe v banki, nista bila kreditno sposobna in takšnega kredita ne bi smela dobiti.

Razloge, zakaj kredita ne bi smeli odobriti, so vsi trije sopodpisniki poznali, saj so jim strokovne službe dan pred podpisom sklepa o odobritvi kredita predstavile, zakaj je odobritev tvegana: banka je bila tista, ki je financirala nakup in obnovo nepremičnine − hišo Simone Dimic −, kreditojemalca pa nista zagotovila lastnih denarnih sredstev. Prav tako je bila obrestna mera za 225 bazičnih točk nižja od redne obrestne mere za hipotekarne kredite, kar je za banko pomenilo izpad prihodkov v višini 335.073,40 evra.

Ker pa so sopodpisniki kljub temu podpisali sklep o odobritvi kredita, so po mnenju tožilstva kršili več zakonov: zakon o gospodarskih službah, ker niso ravnali kot vesten in pošten gospodar, zakon o bančništvu, ker so kršili jasno opredeljena merila za dodeljevanje posojil, ki ga imajo v bankah, pa tudi člen, ki zahteva kakovostno zavarovanje terjatev bank in dobro bančno prakso, ki je določena tudi v internih aktih NLB.

Navodilo višjega sodišča

Na prvi stopnji se je sojenje končalo z oprostilno sodbo, ki pa jo je potem višje sodišče v celoti razveljavilo. Tako bodo na ponovnem sojenju po navodilih višjega sodišča odobritev kredita obravnavali širše oziroma primerjalno s kreditnimi posli, ki so jih odobrili v tistem času.

Tožilstvo na ponovnem sojenju vztraja pri obtožnici. Gorazd Fišer, zagovornik Draška Veselinoviča, pa predlaga, da bi sodišče pri NLB preverilo, ali Simona in Viktor Dimic pravočasno in brez zamud poravnavata obroke kredita. Prav tako pa naj bi preverili, ali je banka zato, ker sta odpadli dve hipotekarni zavarovanji − podjetja Escape ni več, prav tako pa je v osebnem stečaju porok Roman Horvat, takratni partner Simone Dimic −, zahtevala kakršna koli dodatna zavarovanja.

»Trdimo, da je bila presoja uprave pri odobritvi teh kreditov pravilna, da je bilo podjetniško tveganje razumno in da so bila tudi zavarovanja zadostna,« je poudaril Fišer. Prav tako si sopodpisniki, ki so podpisali odobritev kredita, tega sistema niso izmislili sami, ampak je bil ta sistem uveden že prej.

Kar dve tretjini odobrenih kreditov je bilo namreč takih, da so odstopali od »rednega« cenika in je o njih morala odločati uprava, je dejal Fišer, prepričan, da mora sodišče preveriti tudi navedbe, da je banka lani švicarskemu skladu prodala za 104 milijone evrov terjatev do fizičnih oseb, ki so pri banki najele posojila, češ da so neizterljiva. Pri tem mora sodišče poizvedeti, kateri nivo odločanja v banki je odobril te kredite.

»Pri tem želim dokazati, da je vsak kreditni posel tvegan in da tudi tisti krediti, ki so jih odobrili nižji nivoji v banki, niso imuni za podjetniško tveganje,« je svoje predloge, kaj naj bi jih v nadaljevanju procesa še obravnavali, poudaril Fišer.