Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev zavrglo pritožbo obrambe na podaljšanje pripora za Milka Noviča, aprila obsojenega zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Novičev zagovornik Žiga Podobnik pa je za STA napovedal »nadaljevanje aktivnosti v smeri odprave pripora«. Odločitev glede pritožbe pričakuje proti koncu leta.
Kot je zapisano v odločbi ustavnega sodišča, pritožnik zatrjevanih kršitev človekovih pravic ni izkazal z zadostno stopnjo verjetnosti, da bi ustavno sodišče lahko izjemoma odločalo o ustavni pritožbi. Ustavno pritožbo lahko pritožnik vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zakon o ustavnem sodišču namreč navaja, da pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko ustavno sodišče sicer izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice.
Odklonilno ločeno mnenje pa je podal ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki med drugim meni, da v primeru, ko gre za tako hud poseg v človekovo svobodo, kot je odvzem prostosti, pogoj »težko popravljivih posledic« ni oz. ne bi smel biti vprašljiv. Ocenil je, da dosedanja praksa slovenskega ustavnega sodišča, ki poleg posega v svobodo za kvalifikacijo težko popravljive posledice napačno zahteva še nekaj dodatnega, ni v skladu z ustaljeno prakso zahodnih ustavnih sodišč in v tem delu potrebuje spremembe v smeri uskladitve.
Je pripor nepopravljiva posledica?
Podobno kot Jaklič meni tudi Novičev zagovornik Žiga Podobnik: »Ustavno sodišče je imelo zakonsko podlago za odločanje o pritožbi, žal pa je ostalo mnenje sodnika Jakliča tukaj osamljeno«. Pojasnil je, da bi morali po mnenju ostalih ustavnih sodnikov najprej vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Ustavno sodišče ima zakonsko podlago za odločanje, ko gre za očitno kršitev in v primeru, ko bi pritožniku nastale nepopravljive posledice, kar pripor po njegovem je.
Novičeva obramba je v ustavni pritožbi očitno kršitev utemeljevala s tem, da je ustavno sodišče lani že ugotovilo kršitve ustave in zdajšnji sklep ni bil v ničemer bolj obrazložen.
Noviča so sicer priprli kmalu po umoru decembra 2014 in vse od začetka se je obramba borila, da bi ga izpustili na prostost. Za priporni razlog ponovitvene nevarnosti namreč ni videla nobenega utemeljenega razloga. Poskušala je tako na prvostopenjskem kot na višjem sodišču, nazadnje pa še na ustavnem.
Ustavni sodniki so primeru prvič odločali lani poleti, ko so ugodili pritožbi odvetnikov. Okrožnemu sodišču so naročili, naj o tem še enkrat razmisli, a je bila nova odločitev tako okrožnega kot višjega sodišča ponovno enaka, spominja Dnevnik.
Odvetniki so nato znova vložili novo ustavno pritožbo, a je še pred njihovo odločitvijo okrožna sodnica sama odpravila pripor. To je storila po zaslišanju nemškega balističnega izvedenca. A je aprila, ko je bil Novič obsojen na 25 let, pripor znova odredila. Odvetniki so nemudoma vložili novo ustavno pritožbo in predlagali združitev s prejšnjo. Pritožbo so ustavni sodniki zavrgli.
