Tiskane izdaje
Tako je včeraj namreč odločila novogoriška okrožna sodnica Andrejka Luznik. Ta je svojo odločitev, da v tem primeru ni šlo za uboj v prekoračenem silobranu, kot je bilo na koncu sojenja prepričano tožilstvo, temveč za povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom v prekoračenem silobranu, oprla na dokaze, ki po njenem mnenju povsem potrjujejo Mrharjev zagovor. Upoštevala je tudi to, da obtoženi do Antoniča takrat ni prišel z namenom, da bi ga ubil.
»Če bo izzvan in pri tem ogrožen, bo reagiral«
Ko je namreč Mrhar, kot se je zagovarjal, tistega dne prišel na parkirišče, ga je Antonič z rokami zagrabil za vrat in ga začel daviti. »Počutil sem se močno ogroženega, kot v smrtni stiski,« je opisal občutke in nadaljeval, da je med hlastanjem za zrakom iz žepa potegnil nož in ga zabodel. »Davil me je, izgubljal sem zavest. Nisem ga napadel, le branil sem se,« je še trdil in priznal, da je bil Antoniču dolžan še 200 od skupaj 300 evrov, kolikor je znašala vrednost 70 gramov marihuane, ki jo je kupil pri njem.
Da je bil tako takrat Mrhar v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in da je nož vzel v roke zaradi močnega čustvenega odziva oziroma iz strahu za svoje življenje, je med sojenjem ugotovil sodni izvedenec Gorazd V. Mrevlje. Po njegovem mnenju se obtoženi takrat ni odzval v afektu, saj bi v tem primeru z nožem večkrat brezciljno zamahnil na vse konce in kraje, ne pa, kot se je zgodilo v tem primeru, da je šel nadenj z enim vbodom. »Jure Mrhar ni agresivna osebnost, konfliktni situaciji se bo umaknil. A če bo izzvan in bo pri tem ogrožen, bo reagiral,« je Mrevlje še ocenil osebnost mladega Novogoričana.
Obducentkino pričanje potrdilo zagovor
Da gre, kar zadeva smeri samega vboda z nožem, bolj verjeti Mrharju kot pa tezi pooblaščenke oškodovancev, da bi pokojnika Mrhar zabodel od zadaj, ko je ta odhajal s parkirišča, je sodišče zaključilo tudi na podlagi pričanja obducentke Monike Čolnik. »Njegova zgodba ne deluje resnično. Sama fizika tega ne dopušča. Kako je lahko šel z roko okoli Roberta in ga zabodel v desni del hrbta, če je desničar, kolo pa je bilo med njegovima nogama?« je bil po koncu uvodnega dela ponovljenega sojenja prepričan pokojnikov brat Simon Antonič. Vendar je Čolnikova nasprotno ugotovila, da je obtoženi vbodno rano na levi strani prsnega koša, katere kanal naj bi meril osem centimetrov, storil z enoreznim nožem tako, da ga je držal v desni roki, stal pa je pred oškodovancem. Zadaj, ob hrbtenici, ga je tako ranil s polkrožnim zamahom z rezilom navzgor. S tem pa mu je delno prerezal aorto, kar pa pomeni, da rešitve pri takšni poškodbi ni.
O pritožbi na sodbo
Precej ostro pa se je nad tokratno odločitvijo sodišča odzvala pooblaščenka oškodovancev Kati Mininčič: »To je šolski učbeniški primer, ko zadevo dobi v roke sodnik, ki ni dorasel primeru.« Sama, kot pravi, bi se na sodbo, če bi se lahko, takoj pritožila, saj je še vedno prepričana, da sodnica zaradi napake, ki jo je storila v prvem, razveljavljenem sojenju, primera v drugo ne bi smela voditi. »Še čudno, da mu je izrekla zaporno kazen,« še pravi pooblaščenka, ki si je, tako kot tožilstvo, ves čas zaman prizadevala, da bi Mrharju sodila porota in ne sodnica posameznica
Večkrat spremenjena obtožnica
Samo sojenje, tako prvo kot drugo, je zaznamovalo večkratno spreminjanje obtožnice. Mrharja je sprva obtožnica bremenila uboja na mah v prekoračenem silobranu, na koncu pa ga je na prvem sojenju doletel ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, saj se je sodnica oprla na mnenja kliničnega psihologa Tristana Riglerja. Ta je menil, da je Antoniču vzel življenje v stanju, v katerem ni mogel obvladati svojega ravnanja. Tožilka je tako iz obtožbe umaknila očitek o uboju in ga spremenila v povzročitev posebno hude telesne poškodbe. A ker bi se moral o prištevnosti oziroma neprištevnosti izključno izrekati psihiater in ne psiholog, je nato višje sodišče sodbo razveljavilo. V drugem, ponovljenem sojenju pa je tožilka spet spremenila obtožnico, in sicer v uboj v prekoračenem silobranu.
