Tiskane izdaje
Zagovornik Janeza Janše Franci Matoz je na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča (VSRS), ki obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, najprej zahteval izločitev sodnice poročevalke Vesne Žalik, zaradi, po njegovem mnenju, neutemeljenega zavlačevanja. O tem bi moral odločati njen predstojnik, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Vendar je Matoz predlagal tudi njegovo izločitev, ker dvomi o njegovi nepristranosti, češ da je izrazil negativen odnos do Janše. Ker je predstojnik, lahko o njegovi izločitvi odloča le občna seja, torej vseh 32 vrhovnih sodnikov. »Zaradi številnih vnaprej načrtovanih obveznosti v času sodnih počitnic ni bi dosežen dvotretjinski kvorum, zato ni bilo mogoče odločati,« so sporočili z vrhovnega sodišča.
Kaj to pomeni za zadevo Patria?
»Hitrost proučevanja zadeve in njenega predlaganja na dnevni red sej senata kazenskega oddelka je odvisna zlasti od vsebine zahteve, njene obsežnosti in kompleksnosti, nanjo pa lahko z dodatnimi zahtevami negativno vplivajo tudi stranke same,« so zapisali na vrhovnem sodišču.
Sodnica poročevalka Vesna Žalik do proučitve zahteve po njeni izločitvi ne sme delati na spisu. Kar nekoliko protislovno se zdi, da jo obtožujejo neutemeljenega zavlačevanja, potem pa z zahtevo po izločitvi pravzaprav prekinejo njeno delo. Če bo potem tudi dejansko izločena, bo spis prevzel drug sodnik poročevalec, ki bo moral proučiti vse od začetka.
Prihodnji teden podpredsednica
Ker Masleša še vedno ne sme odločati o izločitvi poročevalke, bodo zaplet očitno rešili na drug način - zaradi dopusta predsednika VSRS bo skladno s pooblastili o predlogih za izločitev odločala podpredsednica sodišča Nina Betetto, in to prihodnji teden.
Polega izločitve Masleše in Žalikove, na Matozovo pobudo, bo morala obravnavati tudi zahtevi po izločitvi Barbare Zobec in Marka Šorlija, ki ju je po drugi strani predlagal tožilec Andrej Ferlinc. Zobčeva je že prej sama predlagala svojo izločitev v zadevi Patria, a je Masleša to možnost zavrnil. Šorli pa je kot vodja kazenskega oddelka vrhovnega sodišča doslej sodnico poročevalko že dvakrat pozval, naj nemudoma skliče senat, ki bo odločal o prekinitvi zaporne kazni Janeza Janše.
Nov datum občne seje, na katerem bi bila tema sodelovanje predsednika VSRS, še ni predviden, bo pa odvisen od tega, ali bo potrebna, je povedal tiskovni predstavnik VSRS Gregor Strojin. Zahteva o izločiti Masleše je bila namreč usmerjena v njegovo funkcijo predsednika, ki odloča o izločitvi drugih sodnikov.
Janšev zagovornik Franci Matoz ni presenečen nad današnjimi dogodki, zavrača pa namigovanja, da naj bi on podaljševal postopek. Hkrati je izrazil dvom, da bo vrhovno sodišče sposobno rešiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od vložitve.
Za odločanje o varstvu zakonitosti je potrebnih pet vrhovnih sodnikov. Na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča jih je sedem. Če bodo vsi štirje, za katere so podane zahteve, tudi izločeni, bodo v senat imenovani sodniki z drugih oddelkov vrhovnega sodišča.
