O Popovu bo soboško sodišče odločilo kmalu

Sodnik Franc Granfol: Sodišče pri izbiri strokovnjaka upoštevalo FDV, dekan FDV Rado Bohinc to zanika.

Objavljeno
02. december 2015 20.00
Dejan Karba
Dejan Karba

Murska Sobota – Okrožno sodišče v Murski Soboti bo po besedah podpredsednika, okrožnega sodnika Franca Granfola, o vrnitvi zadeve Popov v prejšnje stanje oziroma nadaljevanju kazenskega pregona po umaknjeni obtožnici soboškega okrožnega državnega tožilstva odločilo v nekaj dneh.

Kam se nagiba odločitev o nekdanjem oficirju JLA, Granfol ni izdal, je pa prepričan, da ni razlogov za pregled poslovanja okrožnega sodišča v zvezi z vodenjem zadeve zoper Berislava Popova.

Velika večina poslancev parlamentarnega odbora za obrambo je na torkovi izredni seji v precej ostrem tonu podvomila o strokovnosti pripadnikov Slovenske vojske Tomaža Pörša in Marka Ungerja, ki sta za murskosoboško sodišče spisala izvedensko mnenje o domnevnem vojnem hudodelstvu poveljnika 32. motorizirane brigade JLA Berislava Popova, ki je konec junija 1991 iz Varaždina prodrla vse do Gornje Radgone. Poslanci besed niso izbirali tudi takrat, ko so govorili o načinu delovanja murskosoboškega okrožnega sodišča in tožilstva, ki jima očitajo nestrokovnost in celo prikrito poveličevanje agresorja (JLA). Po besedah poslanca Franca Breznika (SDS) ravnanje sodišča, sploh pa njegov poziv Ungerju in Pöršu, naj napišeta izvedensko mnenje, izhaja bodisi iz čistega naklepa bodisi iz velike malomarnosti.




Skrivalnice

Podpredsednik okrožnega sodišča Franc Granfol, ki tako kot vodja murskosoboškega okrožnega državnega tožilstva Žarko Bejek besed posameznih politikov ni hotel komentirati, je za Delo še enkrat ponovil, da je »podatke o osebah, ki razpolagajo z ustreznimi vojaškimi znanji iz vojaške taktike«, sodišču posredovala ljubljanska fakulteta za družbene vede: »Sodišče je glede izbire ustreznega strokovnjaka sledilo strokovnim priporočilom strokovnjakov fakultete za družbene vede, s katedre za obramboslovje. Poleg tega sta oba, Pörš in Unger, zaposlena na vidnih oziroma vodilnih položajih v Slovenski vojski.«

S tem sodnik Granfol ni povzročil pomisleke le o besedah nekaterih poslancev iz parlamentarnega odbora za obrambo, ampak tudi o besedah dekana omenjene fakultete Rada Bohinca, ki je predsedniku združenja VSO Alešu Hojsu – ta je dokument na odboru tudi pokazal – s podpisom zajamčil, da FDV pri izbiri izvedencev ni sodelovala oziroma omenjenih dveh ni predlagala.

Koliko imen strokovnjakov je FDV predlagala sodišču, Granfol ni povedal, je pa poudaril, da v Sloveniji ni sodnega izvedenca iz vojaških zadev oziroma sodnega izvedenca, ki bi bil vpisan v ustrezni imenik sodnih izvedencev in sodnih cenilcev za navedeno področje, zato je »v predmetni zadevi sodišče za opravo izvedenskih nalog primarno pritegnilo katedro za obramboslovje, ki je izdelala prvo izvedensko mnenje [izdelala sta ga Marijan Malešič in Darko Lubi, op. p.]«. Zaslišani strokovnjaki s katedre za obramboslovje so zatem sodišču, je pojasnil Granfol, »posredovali podatke o osebah, ki razpolagajo z ustreznimi vojaškimi znanji iz vojaške taktike: v tej zvezi sta bila predlagana brigadir David Humar in Tomaž Pörš, ki sta že v preteklosti z omenjeno fakulteto sodelovala kot zunanja strokovnjaka za vojaško taktiko«.

Sodišče je po tem sprejelo sklep, da se kot izvedenca pritegneta Humar in Pörš, pri čemer se je prvi opravičil zaradi obveznosti v tujini, »medtem ko je Tomaž Pörš izvedenstvo iz vojaške taktike sprejel in predlagal, naj se k sodelovanju kot strokovnjaka pritegne tudi Marko Unger«. Kako sta Unger in Pörš izkazala svojo strokovnost na sodišču, od Granfola nismo izvedeli, neuradno pa vemo, da je bila referenca njuna izobrazba: oba imata končano beograjsko vojaško akademijo kopenske vojske – to akademijo je končal tudi Popov –, Pörš pa je nato končal še dveletno specializacijo za artilerijo v Zadru, Unger pa dveletno specializacijo za oklepne enote v Banjaluki.

Odločitev o pregonu

Če bo predsednik senata murskosoboškega okrožnega sodišča dovolil oškodovancu (ministrstvu za obrambo) vrnitev v prejšnje stanje in bo razpisal glavno obravnavo, mora senat po besedah Granfola s sodbo, ki jo izda v nadaljevanju postopka, razveljaviti tudi prejšnjo zavrnilno sodbo: »Če oškodovanec kot tožilec ne pride na novo glavno obravnavo, izda sodišče sklep, s katerim ugotovi, da ostane prej izdana zavrnilna sodba v veljavi.« Če se prošnja za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, postane zavrnilna sodba pravnomočna takrat, pravi Granfol, ko postane pravnomočen sklep o zavrnitvi prošnje in poteče rok za pritožbo zoper sodbo. Granfol je k temu še dodal, da ima v primeru, če državni tožilec umakne obtožnico, oškodovanec pravico nadaljevati pregon.

Mnenje ni bilo odločilno

Pörševo in Ungerjevo mnenje pri sprejetju odločitve sodišča, to je izdaji zavrnilne sodbe, po Granfolovih besedah neposredno ni imelo nobene vloge: »Za zadevo je pomembneje to, da je višji državni tožilec na glavni obravnavi umaknil obtožnico proti obtoženemu Popovu, zato je sodišče razglasilo zavrnilno sodbo. Ta sodba je formalna oziroma procesna sodba, s katero sodišče iz procesnega razloga odloči o obtožbi, ne da bi se spuščalo v njeno utemeljenost.«

Na naše vprašanje, ali bo v primeru obnovitve postopka zoper Popova sam prevzel pregon proti njemu oziroma ali bo spisal novo obtožnico, višji državni tožilec Žarko Bejek ni odgovoril; na vsa naša vprašanja je odgovoril le, da »zadeve Popov in odzivov nanjo v 'politiki' v javnosti ne bom komentiral«.