O ropu Malalana pa kdaj drugič

Ker niso mogli zagotoviti spremstva, domnevnega roparja Djordja Vostinića ni bilo na sodišče.

Objavljeno
09. april 2018 14.48
začetek sojenja - Škoro Petrar. Ljubljana,17.2.2017, foto: Marko Feist
Jure Predanič
Jure Predanič

Ljubljana – Še slab mesec bo moral domnevni ropar draguljarne Malalan, državljan Srbije in Francije Djordje Vostinić, počakati na priložnost, da se na ljubljanskem okrožnem sodišču izreče o krivdi. Zaradi pomanjkanja kadrov ga pravosodni policisti včeraj niso mogli pripeljati iz ljubljanskega pripora.

Čeprav je bilo za predobravnavni narok vse pripravljeno, na sodišče so namreč prišli zagovornica, tožilka in sodni tolmač, sodnici Ireni Škulj Gradišar ni preostalo drugega, kot da zadevo preloži na 14. maj, čeprav gre za priporno in posledično prednostno zadevo. Zaradi kadrovskih težav se občasno zgodi, da v katerem od zavodov za prestajanje kazni zapora preprosto ne morejo zagotoviti spremstva – lani se je to zgodilo več kot 200-krat. Vostinić je pri nas že prestal kazen leto in deset mesecev zapora za rop Zlatarne Celje na Nazorjevi, ki jo je oropal še z enim pajdašem, po prestani kazni pa se je preselil nazaj v pripor.

Obtoženi naj bi bil eden od roparjev, ki so 3. februarja 2016 sredi belega dne oropali draguljarno Malalan v središču mesta. Oboroženi neznanci, domnevno člani zloglasne balkanske kriminalne združbe Pink panter, so vstopili v draguljarno v Stari Ljubljani in si postregli z urami višjega cenovnega razreda. Odnesli so jih 78 v vrednosti skoraj 450.000 evrov.

Ko so se pognali v beg po Ključavničarski ulici do nabrežja Ljubljanice, verjetno niso pričakovali, da bo kdo od zaposlenih stekel za njimi. Na Cankarjevem nabrežju jih je dohitel, eden od roparjev pa je takrat brez pomislekov proti uslužbencu uperil pištolo in večkrat stisnil na petelina. Zadel ga je v dimlje. Roparji so nato zbežali proti Prulam. Med preiskavo kaznivega dejanja so ugotovili, da so se roparji sprva namenili v beg pognati s kolesi, ki so si jih pripravili, ampak jim je načrte prekrižal zaposleni, ki jim je sledil. Zato so jo peš ucvrli do parkirane toyote rav4 v bližini Prul. Pokazalo se je, da so jo zloglasni rožnati panterji noč pred ropom ukradli v Kopru. S toyoto so se zapeljali do Vodic, se presedli v drug avtomobil in zapustili Slovenijo.

V tej zadevi je na zatožno klop že sedel eden od domnevnih roparjev Petar Škoro, ki pa je bil po precej nenavadnem postopku oproščen ropa, obsojen pa le za odvzem motornega vozila – ravno on je odpeljal toyoto. Tožilstvo mu je sprva očitalo, da je pri ropu sodeloval kot voznik, kasneje pa je na podlagi izpovedi priče spremenilo obtožbo, po kateri naj bi sodeloval pri ropu, voznik pa je bil očitno nekdo drug. A je sodnik poudaril, da je Škoro po prepričanju sodišča res odpeljal avtomobil, ga pripeljal v Ljubljano, nato pa v njem počakal roparje in jih pozneje odpeljal do Vodic, a ga ni mogel obsoditi zaradi tega, saj mu obtožba tega ni več očitala. Da je bilo neskladje v obtožnici takšno, da mu sostorilstva oziroma pomoči pri ropu ne morejo očitati, so se strinjali tudi višji sodniki, zato je bil Škoro pravnomočno opran krivde. Tretji ropar Ivan Marković je slovenskim organom pregona nedosegljiv, četrti ropar pa je za zdaj neznan.