Tiskane izdaje
Ljubljana – Milko Škoberne, nekdanji celjski sodnik, ki je bil zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja obsojen na pet let zapora in 19.622 evrov stranske denarne kazni, ostaja za zapahi, saj je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Zahtevo za varstvo zakonitosti je nekdanji sodnik utemeljeval z domnevnimi kršitvami, ki da sta jih storili sodišči prve in druge stopnje. V njej je med drugim izpodbijal tudi dokaze (telefonski prisluhi), češ da so bili pridobljeni nezakonito, in krajevno pristojnost sojenja, saj da je bila podkupnina terjana na Hrvaškem, zato bi moralo tam biti tudi sojenje, a je vrhovno sodišče vse njegove navedbe zavrnilo. Celjski sodnik lahko namreč stori kaznivo dejanje z zlorabo svojega položaja le na območju Slovenije, kjer se je tudi izvrševalo kaznivo dejanje, zato sta sodišči zakon uporabili pravilno, zakoniti pa so tudi dokazi, zbrani s prikritimi ukrepi.
Glede očitkov obrambe o nezakonitosti dokazov, ki temeljijo na podatkih o prometu v elektronskem telekomunikacijskem omrežju (glede na odločbo ustavnega sodišča o neustavnosti obvezne hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij), vrhovno sodišče meni, da so bile odredbe za izvedbo prikritih ukrepov, izdane v skladu s 149.b členom zakona o kazenskem postopku, omejene na določen ozek krog ljudi in določene telefonske številke, izvedba tega ukrepa pa ni nesorazmerno posegla v Škobernetove ustavno zagotovljene pravice do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Škobernetov odvetnik je že napovedal, da bo zoper tako odločitev sodišča vložil ustavno pritožbo.
Za nezakonit pripor terja odškodnino
Kot je znano, je bil nekdanji celjski okrožni sodnik obsojen, ker je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića (osumljen je bil kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami). Škoberne in domnevna posrednika, Esad Ramić in Marjan Salobir, naj bi bili od Ćehajića najprej prejeli 9000 evrov, nato pa zahtevali še 50.000. Ćehajić naj bi se bil temu nato uprl in vse tri prijavil, policija pa je v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.
Škoberneta so aretirali 26. januarja 2011, dva dni pozneje je bil zanj odrejen pripor.
Preiskovalni sodnik je za sodnika odredil enomesečni pripor, na prostost pa so ga izpustili po treh tednih, saj po zaslišanju prič ni bilo več bojazni, da bi vplival nanje. A se je izkazalo, da je bil tritedenski pripor nezakonit, ker je o odpravi njegove imunitete odločala le državnozborska mandatno-imunitetna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora, je ugotovilo vrhovno sodišče. Zato Škoberne od države z odškodninsko tožbo za tri tedne neupravičenega pripora (od 26. januarja 2011 do 16. februarja 2011) zahteva 30.000 evrov odškodnine.
Prvi na zaporno kazen obsojeni sodnik v Sloveniji je na prestajanju kazni zapora na Dobu od januarja po tem, ko sodišče ni ugodilo njegovi prošnji za odlog zaporne kazni, glede na odločitev vrhovnega sodišča pa bo tam tudi ostal. Še pred tem, novembra lani, pa ga je državni zbor razrešil oziroma mu odvzel sodniško funkcijo.
Zakon o sodniški službi namreč določa, da mora državni zbor sodnika razrešiti s funkcije, če naklepno stori kaznivo dejanje zlorabe sodniške funkcije. Tudi ustava določa, da v primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja zlorabe sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši.
Škoberne je bil decembra lani na mariborskem okrajnem sodišču (nepravnomočno) obsojen še na pol leta zapora zaradi krive izpovedbe v kazenskem postopku, ker da je leta 2007 krivo pričal v nekem kazenskem postopku.
