Tiskane izdaje
Ljubljana − Devet mesecev po vložitvi in sedem mesecev po pravnomočnosti obtožbe zaradi domnevno sporne podelitve radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil v letih 2006 in 2008 bo na zatožno klop kot prvoobtoženi kmalu sedel Tomaž Simonič, nekdanji prvi mož državne Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek).
Ljubljansko okrožno sodišče je predobravnavni narok razpisalo za 17. tega meseca, poleg Simoniča pa se bodo o krivdi takrat lahko izjasnili soobtoženi lastnik celjske trgovske verige Mirko Tuš, Gorazd Lukman in Miha Vodopivec.
Obtožba specializiranega državnega tožilstva Tušu in njegovi (zdaj že nekdanji) družbi Tušmobil (odkar jo je aprila prevzel Telemach, je to Telemach mobil) očita dajanje podkupnine nekdanjemu direktorju Apeka (zdaj Akos, agencija za komunikacijska omrežja in storitve) Simoniču. Tega bremeni zlorabe uradnega položaja in jemanja podkupnine, saj naj bi bil Tušmobilu brezplačno podelil frekvence v zameno za stanovanje, kar pa Simonič zanika.
Kazenski postopek je posledica zasega dokumentacije med hišnimi preiskavami 2011 in dve leti prej, med drugim tudi na sedežu Apeka v Ljubljani in v prostorih Tušmobila. Ravno dokumentacija (predvsem komunikacija med Simoničem in Tušem), zasežena v hišni preiskavi leta 2009, na katero se opira obtožba, pa je za Simoničevo obrambo sporna, saj gre po mnenju obrambe za nedovoljene dokaze, ki bi jih bilo treba izločiti iz spisa.
Simoniča je sicer vlada z mesta direktorja Apeka razrešila novembra 2009, kot razlog pa navedla kršenje določb zakona in predpisov, povezanih z brezplačno podelitvijo frekvenc za mobilno telefonijo UMTS družbi Tušmobil. Simonič je po sodni poti dosegel razveljavitev vladnega sklepa, a ga je vlada z mesta direktorja agencije znova razrešila maja 2010.
Zamenjava frekvenc
Apek je Tušmobilu 2006. brezplačno zamenjal frekvenčni pas v območju 1800 MHz za E-GSM frekvence v frekvenčnem pasu 900 MHz, ki je bistveno bolj ugoden, saj je za prenos signala potrebnih veliko manj baznih postaj, pri čemer je Simonič, ko je podpisal odločbo za to spremembo, navedel napačno pravno podlago, trdi tožilstvo. Člen zakona o elektronskih komunikacijah, na katerega se je sklicevala odločba, se namreč nanaša na opravljanje radiodifuzije in ne omogoča zamenjave radijskih frekvenc mobilnim operaterjem, poleg tega se postopek zamenjave frekvenčnih pasov uvede po uradni dolžnosti iz v zakonu taksativno naštetih razlogov.
Za zadevni frekvenčni pas je poleg tega obstajalo več interesentov (Mobitel in Simobil) in bi moral biti glede na to objavljen javni poziv, da bi se lahko interesenti prijavili nanj, še dodaja tožilstvo.
Stanovanje in telefona
Tuš je domnevno Simoniča k temu dejanju napeljal, Simonič pa je obtožen še sprejemanja podkupnine v obliki stanovanja v vrednosti približno 80.000 evrov pri dodelitvi koncesije za uporabo UMTS-frekvenc aprila 2008. Razpis je bil objavljen tik pred božičem 2007, in to samo v uradnem listu, ne pa tudi na spletnih straneh Apeka, kot bi moral biti v skladu s statutom in kot je bilo običajno; na Apekovih straneh je bil objavljen šele naknadno. Nanj se je prijavil le Tušmobil, v Apeku pa so tedaj pojasnjevali, da so frekvenco Tušu zagotovili brezplačno, češ da drugih interesentov ni bilo.
V zameno za to naj bi bil Simonič od Tuša, trdi obtožba, kot protiuslugo dobil stanovanje v Piranu (prvi lastnik je bil Kino podjetje Celje, ki ga je prevzel Tuš, nakar je 2005. prišlo v last družbe GM Invest, katerega lastnik je Lukman, nato je prek Vodopivca leta 2008 lastnik postal Simonič, in sicer tri mesece po brezplačni podelitvi licence, da bi ga kasneje z občino zamenjal za drugi dve stanovanji) in mobilna telefona iPhone.
Lukmanu, nekdanjemu komercialnemu direktorju v Tušu, in Vodopivcu (šef družbe Vopex iz Postojne, ki Tuševim trgovinam dobavlja kruh in slaščice) obtožba očita pomoč pri dajanju podkupnine. Tušmobil je s tema posloma po prepričanju tožilstva pridobil za skupaj 7,14 milijona evrov koristi, saj ni plačal za učinkovito rabo omejene naravne dobrine. Obdolženi se bodo o krivdi lahko izjasnili čez deset dni. Če je ne bodo priznali, bo steklo sojenje, na katerem bodo lahko odgovorili na očitke tožilstva, sicer pa so obdolženci že v preiskavi očitke odločno zanikali.
Pri tem omenimo, da je Akos začel postopek za ponovni razpis frekvenc za mobilno telefonijo, ki jih je 2008. dobil Tušmobil, a je vrhovno sodišče po pritožbi Telemacha obnovo postopka začasno zadržalo, dokler ne razsodi, ali naj Akos obnovi postopek, kot mu je naložilo upravno sodišče, ali naj odločanje o zadevi vrne na prvo stopnjo.
Še ena sodna preiskava
Kriminalisti so regulatorja trga telekomunikacij, kot rečeno, obiskali že aprila 2009, ko naj bi se osredotočili na različne svetovalne pogodbe, ki jih je Simonič sklepal predvsem s prijateljskimi podjetji. Nekateri posli so bili domnevno fiktivni, drugi prenapihnjeni, kriminalisti pa so menda v hišnih preiskavah našli indice, ki so jih pripeljali do novih odkritij. Med drugim preiskovalce zanimajo posli z mariborskimi podjetji Teletech, A-Teza, Domino, Ios oziroma njihovimi lastniki Radovanom Weingerlom, Ludvikom Lobnikom, Tomislavom Gačnikom, Danijelom Copotom, ki bi jih tožilstvo vzelo pod drobnogled.
Proti Simoniču in soosumljenim je bila septembra na predlog tožilstva uvedena sodna preiskava, gre pa za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja, jemanja oziroma dajanja podkupnine in pranja denarja, so nam potrdili na sodišču.
