Občina odškodnine ne bo dobila

Ljubljana – Iztok Podbregar in Uroš Petohleb morata po še nepravnomočni sodbi koprskega okrožnega sodišča preklicati izjave o domnevnih nepravilnostih pri gradnji optičnega omrežja v postojnski občini. Tej je namreč delno uspelo s tožbenim zahtevkom, ki ga je vložila zoper omenjena člana občinskega sveta, medtem ko je sodišče zavrnilo zahtevek za denarno odškodnino.

»Glede na omenjena dejstva nikakor ne moremo mimo razmišljanja, da je za potrebe sodelovanja pri razpisu vodstvo občine Postojna ustanovilo slamnato podjetje in s tem prišlo do zasebnih koristi,« je izjava, objavljena v članku Ali je občina Postojna pri izgradnji optičnega omrežja goljufala? na spletni strani primorska.info 15. novembra pred štirimi leti, pod katero sta se podpisala Petohleb in Podbregar. Občina se je kot pravna oseba čutila užaljeno, češ da sta podpisana s člankom prizadela njen ugled in dobro ime, zato da ji je nastala škoda in ji še vedno nastaja. Iztoženo odškodnino je nameravala po odobritvi občinskega sveta nakazati v dobrodelne namene.

Namen zaničevanja

A je sodišče prve stopnje sklenilo, da morata tožena sporno izjavo, ki da je objektivno žaljiva in je z njo mogoče okrniti ugled in dobro ime občine, preklicati na spletnem portalu, kjer morata objaviti tudi sodbo, zahtevek za izplačilo 20.000 evrov odškodnine pa je zavrnilo.

Podbregar in Petohleb sta sicer vztrajala, da sta članek napisala kot občinska svetnika LDS, zato za njuno ravnanje odgovarja stranka, razmišljanje v spornem članku pa je bilo namenjeno vodstvu občine, in sicer sta ga spraševala, ali se jim je zdelo smiselno na razpisu izbrati ponudnika brez referenc in zaposlenih, ki pred tem ni posloval, in z nizkim osnovnim kapitalom. O delovanju vodstva občine sta se, trdita, izrazila v okviru resne kritike, njun namen pa ni bil žaliti, temveč polemizirati o temi, ki je bila v medijih že objavljena, pri čemer sta le navajala svoja razmišljanja.

A stališče sodišča je, da ima zapisano naravo trditve o dejstvih oziroma žaljive obdolžitve in da sta ji avtorja z besedami »nikakor ne moremo mimo razmišljanja« le poskušala dati pogojni značaj. »Naravo trditve ima sporni zapis zato, ker gre v primeru ustanovitve družbe Valtel, d. o. o., in pravilnosti izvedenega razpisa za konkretna dejstva, katerih resničnost je mogoče preveriti. Po svoji naravi pa je tudi žaljiva obdolžitev, saj je iz vsebine mogoče razumeti, da se vodstvu občine konkretno očita, da je v zvezi s tem razpisom zlorabilo svoj položaj in pogoje razpisa priredilo svojim načrtom za pridobitev zasebne koristi,« resničnosti tega pa, tako sodišče, tožena nista dokazala, niti tega, da sta imela utemeljen razlog verjeti v to.

Podbregar in Petohleb po mnenju sodišča nista dokazala niti, da sta izjavo podala pri izpolnjevanju politične ali druge družbene dejavnosti oziroma pri opravljanju svoje funkcije občinskega svetnika, in nista izkazala, da sta zasledovala določen politični cilj. Sploh pa ne, da je bila izjava del politike stranke, članek pa je, tako sodišče, napisan z namenom zaničevanja, kar izhaja že iz tendencioznega naslova.

Presežena meja dopustne politične diskusije in kritike

Tožena sta tako po mnenju sodišča presegla okvir dopustne politične diskusije in dopustne kritike ravnanja vodstva občine Postojna oziroma njenega delovanja, ker sta širila neresnične trditve oziroma nista imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zatrjevanega. Namen, ki se doseže z odškodnino, pa je po mnenju sodišča v tem primeru mogoče doseči že z objavo sodbe in preklica, zato denarne odškodnine ni določilo.

Podregarjev in Petohlebov pooblaščenec Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin meni, da niso podani elementi odškodninske odgovornosti, niti pogoji za objavo sodbe in preklica, zato je na višje sodišče že poslal pritožbo. Poudarja, da občinska svetnika opravljata politično funkcijo, zato je jasno, da gre za izjavo stranke po njenih članih in torej za politično kritiko, toženca pa sta se izrazila v okviru dopustnih meja o delovanju vodstva občine. O tem pa sta se izrazila v okviru resne kritike oziroma varstva upravičenih koristi pri izvrševanju politične funkcije, zaradi česar ne moreta biti obsojena.

Glede na to, da je občina kot oseba javnega prava absolutna javna oseba par excelence in da je tema sporne zgodbe takšna, da zanjo velja utemeljen interes javnosti, je po odvetnikovem mnenju jasno, da je manevrski prostor za omejitev svobode izražanja zaradi varstva tožnikove časti in dobrega imena izrazito zožen.