Občinski uradniki so seveda držali skupaj

Braslovče: Nekdanji župan in podžupan, obtožena zlorabe položaja, se izgovarjata, da so občinski svetniki vse vedeli.

Objavljeno
21. maj 2014 18.55
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje

Ce

lje – Na okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje bivšemu braslovškemu županu Marku Balantu in podžupanu Vinku Drči zaradi zlorabe položaja. V postopku pridobivanja prostorskega načrta za občino naj bi poskrbela za spremembo namembnosti zemljišča Vinka Drče, ki ga je drago prodal podjetju Silco.

Že leta 2006 je bilo v predpogodbi Drče s Silcom, ki je plačal tudi predujem, zapisano, da bo zemljišče ob prodaji zazidljivo. Prostorski načrt, ki so ga sprejeli februarja 2008, je na tem zemljišču res omogočil gradnjo, čeprav kmetijsko ministrstvo za to ni podalo soglasja. Podobna zgodba je bila še v drugih primerih, tako da je ustavno sodišče leta 2010 ustavilo postopek spreminjanja namembnosti za 90 zemljišč v občini.

Tožilka Katja Kunej med drugim v postopku dokazuje, da so v občinski upravi vedeli, da zemljišča ne bi smeli nameniti za pozidavo, kar naj bi izhajalo iz sklepa takratnega ministrstva za okolje in prostor. Dodatno pojasnilo ministrstva, ki je po razumevanju občine prostorski načrt potrdilo, je podal zdaj že pokojni Dušan Gačnik, ki za to po mnenju Kunejeve ni bil pristojen. Zakaj so v občini prav njemu poslali prošnjo za pojasnilo sklepa in ne uslužbencu, ki se je z Občino Braslovče ves čas ukvarjal, na včerajšnji obravnavi nismo izvedeli.

Simona Klokočovnik, ki je pripravljala prostorski načrt, je pojasnila, da so ga nujno potrebovali, ker ni bilo nobenih zemljišč za gradnjo. Enako je pričal tudi direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Skoraj z istimi besedami sta opisala problem sporne parcele Vinka Drče, da za kmetovanje ni bila primerna, ker jo obkrožata dve cesti, zraven je bencinska črpalka, državni prostorski načrt pa tu predvideva gradnjo nasipa v okviru protipoplavnih ukrepov.

Oba sta povedala, da so občinskim svetnikom povedali, da prostorski načrt ni usklajen z ministrstvom za kmetijstvo. Če bi obveljalo mnenje ministrstva, bi vrgli stran vsaj tri leta dela in več kot 100.000 evrov, sta še dodala.