Oblak in Jurančič pravnomočno oprana krivde

Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo, Jurančič prosto razpolaga s hišo na Karibih

Objavljeno
20. februar 2018 15.29
šipič LJUBLJANSKA SITULA
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Senat ljubljanskega višjega sodišča je pritrdil okrožnim sodnikom ter nekdanjega mestnega urbanista Igorja Jurančiča in nekdanjega prvega moža slovenske banke Hypo Andreja Oblaka pravnomočno opral očitkov zlorabe položaja zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Ljubljani.

Višji sodniki so pritožbo tožilstva zavrnili v celoti, je pa že okrožno sodišče ob izreku oprostilne sodbe lanskega marca odpravilo sklep, s katerim je Jurančiču novembra 2015 zamrznilo razpolaganje s premoženjem. Jurančič lahko tako nemoteno razpolaga s hišo na otoku Bonaire v Nizozemskih Antilih v Karibskem morju in vrednostnimi papirji na švicarski banki.

Študentski kampus

Tožilstvo je Oblaku, nekdanjemu direktorju družbe Hypo Alpe Adria Consultants, očitalo zlorabo položaja ali pravic, dolgoletnemu prvemu urbanistu MOL Jurančiču pa pomoč pri tem dejanju in kaznivo dejanje pranja denarja. Zgodba sega v začetek leta 2005, ko je Jurančič še vodil občinski oddelek za urbanizem, v njenem središču pa so zemljišča na območju Ljubljane, ki jih je Hypo banka kupovala za različne nepremičninske projekte, MOL pa jih je nato v obdobju, ko jo je vodila Danica Simšič, spreminjala v zazidljive.

Jurančič in Oblak naj bi prek podjetij, ki sta jih zastopala, sklenila pogodbo o svetovanju in pripravi gradnje projekta Kampus. Šlo je za gradnjo študentskega naselja za Bežigradom. Čeprav naj bi vsa dela za pripravo odloka o zazidalnem načrtu opravila oddelek za urbanizem oziroma ljubljanski urbanistični zavod, naj bi Jurančič za to storitev Oblaku izdal račun, Oblak pa je nato v vlogi direktorja gospodarske družbe Gina, d.o.o., v zameno za pomoč pri spremembah namembnosti zemljišč na račun podjetja Architron, d.o.o., ki naj bi ga obvladoval Jurančič, nakazal skoraj 900.000 evrov. Podjetje je Jurančič aprila 2005 ustanovil v znani ameriški davčni oazi Delaware, po prepričanju tožilstva pa je šlo za plačilo računov, ki naj bi bili fiktivni. Tožilstvo nadalje očita Jurančiču, da je ta denar nato opral, in sicer tako da ga je prenakazal na račun družbe Architron oziroma na svoj osebni računa v tujini, nato pa uporabil za dokapitalizacijo družbe Tridana, d.o.o., nakup hiše na Nizozemskih Antilih oziroma ga plasiral v vrednostne papirje v Švici.

Oba obtožena, pri katerih so kriminalisti leta 2013 opravili hišne preiskave, sta vse očitke odločno zavrnila in poudarila, da ni šlo za fiktivne račune ali plačilo podkupnine. Temeljni očitek obtožbe je bil namreč ravno »navideznost« pogodbe o svetovanju in pripravi podlage za projekt Kampus Ljubljana oziroma pogodbe o svetovalnem inženiringu, sklenjene 26. julija 2005, med družbo Gina, d,o.o., in družbo Architron, d.o.o. Tožilstvo je Oblaku poleg sklenitve navidezne pogodbe o sodelovanju z Jurančičem, ki naj bi v podpis nagovoril »slamnato« direktorico Architrona, sicer svojo svakinjo, očitalo odrejanje plačil računov z lažno vsebino, ki naj bi jih Jurančič kot dejanski poslovodja Architrona izdajal za fiktivne storitve po pogodbi, ki pa da niso bile nikoli opravljene. A je že prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da se je pogodba izvajala, višino pogodbeno dogovorjene cene v deležu enega odstotka ocenjene vrednosti investicije pa so vse zaslišane priče označile kot povsem primerno, tudi v mednarodno primerjalnem merilu.

Storitve so bile res opravljene

»Tekom dokaznega postopka na prvi stopnji nam je uspelo ovreči temeljni očitek obtožnice, da je bila sklenjena pogodba med podjetjema Gina, d.o.o. in Architron, d.o.o., o svetovalnem inženiringu za projekt Kampus Ljubljana, navidezna. Dokazali smo, da je šlo za pogodbo, ki je odražala pravo in resnično poslovno voljo pogodbenikov ter da so bile pogodbeno dogovorjene storitve s strani Jurančiča oziroma podjetja Architron tudi dejansko opravljene. Temu pa je v celoti pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, ki se je strinjalo z ugotovitvami prvostopnega sodišča, da je Jurančič svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi izpolnil in zato upravičeno izstavil domnevno sporne račune, ki jih je bila Gina, d.o.o., kot naročnik storitev, tudi dolžna plačati,« je odločitev sodišča pospremil Jurančičev zagovornik odvetnik Mitja Jelenič Novak.

Višje sodišče še dodaja, da nakazila sredstev, ki niso pridobljena z kaznivim dejanjem, temveč kot posledica legalno opravljenih storitev, niso nezakonita, kar velja tudi na nakazila na matično družbo Architron LLC, če pa je pri razpolaganjih s tem denarjem prišlo do storitve prekrška s področja obdavčenja (Furs je naknadno odmeril davek od dohodka pravnih oseb za leto 2009), pa v tem kazenskem postopku ni obremenilno.

Prav tako za sodišče ni sporno, da je družba Architron, d,o.o, tista, ki je za naročnika med drugim opravila primerjalne analize najuspešnejših ameriških kampusov, k čemur se je zavezala v svetovalni pogodbi, v kateri pa ni bilo prepovedano in v poslovnem svetu niti ni neobičajno, da najame podizvajalca (kar je tudi storila).