Obramba: Škoberneta je treba oprostiti

Ljubljana – »Sodba vsebuje najmanj 17 hudih kršitev prava, za njeno razveljavitev pa bi zadostovala že ena sama,« je na pritožbeni seji višjega sodišča dejal celjski sodnik Milko Škoberne, lani decembra zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnine obsojen na pet let in šest mesecev zapora.

Na sodišču sta se poleg Škoberneta kot njegova pomagača znašla še Esad Ramić in Marjan Salobir, ki pa sta proti koncu postopka ugotovila, da jo bosta najbolje odnesla, če se s tožilko dogovorita o priznanju krivde. Tožilka je v zameno za priznanje za Ramića predlagala dve leti zapora s preizkusno dobo petih let, za Salobirja pa dva meseca manj in še po 3000 evrov stranske kazni. Poleg tega bosta morala plačati še sodne stroške in vrniti svoj del podkupnine, ki bo šla v proračun države.

Trojica obtoženih (na kriva pota so menda prvič stopili novembra 2008 v lokalu v Umagu in kaznivo dejanje nadaljevali vse do aretacije konec januarja 2011) je domnevno od Ćehajića najprej prejela 9000, nato pa zahtevala še 50.000 oziroma 40.000 evrov. A se je Ćehajić temu uprl in vse tri prijavil. Policija je nato v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine 18.000 evrov. Salobir je priznal, da je po pet tisočakov dodelil sebi in Ramiću, sodniku Škobernetu pa 8000 evrov. Ker sodišče ni natančno izvedelo, kako so si razdelili prvotnih 9000 evrov podkupnine, je sodnica ocenila, da je 4000 evrov dobil Škoberne, po 2500 pa vsak od soobtoženih.

Čeprav so preiskovalci umazani denar v hišni preiskavi tudi zasegli, je Škoberne ves čas vztrajal, da je nedolžen. Za telefonski pogovor, ki so ga prestregli kriminalisti in v katerem je sodnik izjavil, da je za Ćehajića izboril izpustitev iz rok tujih varnostnih organov, je Škoberne dejal, da se je le bahal. Vsa dejanja, ki jih je v navedenem primeru storil, je storil kot zasebnik, je ves čas trdil. Sodišče njegovim navedbam ni verjelo in ga je zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja podkupovanja obsodilo na pet let in pol zapora, 19.622 evrov denarne kazni, v državni proračun pa mora nakazati še 12.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Na sodbo prvostopenjskega sodišča so se pritožili Škoberne, njegova zagovornika, odvetnika Tomaž Bromše in Bernard Tanjšek, ki sta višjim sodnikom predlagala, naj Škoberneta oprostijo oziroma sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavijo, in tožilstvo, ki je sodišču predlagalo, naj celjskemu sodniku izreče najvišjo predpisano kazen za takšna kazniva dejanja, to je osem let zapora.

»Postopek je bil zrežiran«

»Žalostno je, da prvostopenjsko sodišče ni bilo sposobno izvesti normalnega, poštenega sojenja in da ni spoznalo, da gre za sproduciran postopek v režiji policije in tožilstva,« je v obrazložitvi pritožbe povedal Škoberne. Odvetnika Bromše in Tanjšek pa sta pritožbo utemeljevala z navedbami, da sodišče nikakor ni hotelo izločiti številnih dokazov, ki so bili, predvsem kar zadeva policijo, zbrani nezakonito, da je za ignoriranje zahtev po zaslišanju nekaterih prič kršilo pravico do obrambe. Poleg tega sodišče na prvi stopnji ni upoštevalo procesne imunitete sodnika glede na zakon o sodniški službi. Višje sodišče bo svojo odločitev strankam v postopku sporočilo pisno prek sodišča prve stopnje.