Obramba trdi, da so Klasje reševali pred denacionalizacijo

Celje – Velenjskemu poslovnežu in nekdanjemu večinskemu lastniku Klasja Tomažu Ročniku in nekdanji direktorici Klasja Dragici Veršič, prej Murko, specializirano tožilstvo očita zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti. Gre za deset let staro zgodbo z nepremičninami Klasja, ki so pristala v lasti družbe Millcom, ki sta jo maja 2007 ustanovila prav Ročnik in Veršičeva. Ročnikova obramba trdi, da je bilo premoženje v celoti vrnjeno leta 2013, tožilstvo bo dokazovalo nasprotno.

Posle Ročnika in Veršičeve je aprila 2013 s hišnimi preiskavami podrobno pregledal Nacionalni preiskovalni urad. Takrat so ugotavljali, da naj bi bilo Klasje s prodajo premoženja Millcomu oškodovano za 11,5 milijona evrov, Millcom naj bi si s tem pridobil za 7,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Veršičeva je že tri tedne po hišnih preiskavah leta 2013 zatrjevala, da ni bilo s posli leta 2007 popolnoma nič narobe, da je Millcom Klasju plačal kupnino, obenem pa je Millcom Klasju izdal račun za desetletno (pozneje je bila najemna pogodba podaljšana na 20 let) najemnino. Kot je takrat dejala Veršičeva, ki je ta teden na celjskem okrožnem sodišču na predobravnavnem naroku ni bilo, Klasje ni bilo popolnoma nič oškodovano, saj je vrednost kapitala ostala enaka.

Z upravičenci sklenili poravnavo

Podobno, vendar z zelo pomembnim dodatkom, o deset let stari zgodbi razlaga Ročnikov zagovornik Stanislav Rozenstein: »Denacionalizacija je bila vzrok za ves ta posel. Hoteli so zaščititi družbo Klasje, ker če bi denacionalizacijski upravičenci zahtevek sodno uveljavljali, bi družbo potopili. Zahtevek je bil tako enormno visok, da družba niti približno po svojih ekonomskih kazalnikih ni bila sposobna tega plačati.« Tudi on je dodal, da Klasje s potovanjem denarja in premoženja ni bilo oškodovano: »Družba bilančno gledano ni bila popolnoma nič oškodovana. Namesto premoženja je imela enak zahtevek do družbe Millcom.«

Zakaj bi potem sploh premoženje prenašali in kako so si razlagali, da ga bodo s tem rešili pred denacionalizacijskimi upravičenci, če je to sploh možno in zakonito, se bo verjetno razkrilo na glavni obravnavi. Na vprašanje, ali niso bili s tem oškodovani vsaj denacionalizacijski upravičenci, pa je Rozenstein odgovoril: »Z njimi smo sklenili poravnavo, dobili so svoj zahtevek plačan v višini, kot so sami ugotovili, da je takratna ekonomska moč Klasja.« Poravnavo so sklenili konec leta 2011, ko so bile nepremičnine v lasti Millcoma.

Naznaniteljica iz nadzornega sveta

Kriminaliste je na posel opozorila nekdanja predsednica nadzornega sveta Klasja Irena Stanka Čurin. Ročnik je ob zavrnitvi krivde dejal: »Ne priznavam niti nobenih dejstev v obtožbi, ker temeljijo na neresničnih navedbah prič, predvsem Irene Stanke Čurin!« Njegov zagovornik je dodal, da je bil posel transparenten in zakonit: »S soglasjem nadzornega sveta, skupščine. Že takrat je bilo jasno, da ko bo denacionalizacijski zahtevek rešen, se bo premoženje vrnilo. Posel je bil objavljen v vseh poslovnih poročilih v vseh letih in predsednica nadzornega sveta je to potrdila s svojim podpisom, potem pa dala ovadbo in se sprenevedala, da ni ničesar vedela.«

Čurinova je ovadbo podala sredi leta 2012, v začetku leta 2013 je Millcom del nepremičnin vrnil Klasju, ki pa se ni vpisal kot lastnik v zemljiško knjigo. »Razlog, da se ni vpisal kot lastnik, je v odredbah tega sodišča. Skratka, nobenega oškodovanja ni bilo, kar sta ugotovila tudi revizor in izvedenec. Vse premoženje je bilo leta 2013 vrnjeno,« je dejal Rozenstein.

Tožilka specializiranega tožilstva Mojca Petan Žura trdi, da to ne drži: »Namen Ročnika in Veršičeve je bil pridobiti protipravno premoženjsko korist drugi družbi, ki sta jo lastniško in upravljavsko obvladovala. V nadaljevanju je sicer leta 2013 prišlo do določenega prenosa premoženja nazaj. Kljub temu prenosu sta si obtožena določeno premoženjsko korist pridobila tudi sama in družbi, ki sta jo obvladovala.«

Predobravnavni narok za Veršičevo bo konec aprila.