Ljubljana – Da stoodstotno ne more zagotoviti, da nihče ni posegal v računalnike in mobilne telefone ter kaj spreminjal ali brisal, preden je zagotovil integriteto podatkov, je na sojenju sodniku Milku Škobernetu povedal sodelavec inštituta za forenziko informacijskih tehnologij Janko Šavnik.
Za izvedenca, ki je podatke, med njimi so obremenilni dokazi, na zaseženih napravah kopiral in zavaroval, je imela precej vprašanj obramba Milka Škoberneta, celjskega podjetnika Esada Ramića in nekdanjega vodje laške komunale Marjana Salobirja.
Izvedenec je povedal, da je ob takšnem pečatenju namiznega računalnika Milka Škoberneta, kot je bil v tem primeru, vanj praktično nemogoče posegati, tudi prenosnik je bil zapečaten tako, da se ga ni dalo odpreti. »Na preprost način to ni mogoče, bi pa lahko vanj nekdo posegel z žičkami, pincetami ali robotki,« je povedal o tem, kako daleč bi moral iti nekdo, ki bi želel spreminjati podatke na računalniku.
Obrambo je zanimalo tudi, ali bi lahko nekdo posegel v mobilne telefone, ti so bili spravljeni v običajnih ovojnicah, ki so bile tudi odprte, eden od telefonov pa ni bil zavarovan s PIN-kodo, na kar je odgovoril pritrdilno. Izvedenec je med drugim pojasnjeval, da z mobilnega telefona Ramića ni mogel restavrirati že izbrisanih podatkov, saj mu tehnologija ob znamki telefona to ni omogočala, ne da bi napravo popolnoma razstavil.
Škoberneta je zanimalo tudi, ali je res pregledal računalnik, ki je bil zasežen, saj je bila na odredbi sodišča navedena druga serijska številka, kot jo je zapisal izvedenec. Sodnica Vladislava Lunder je pri tem pojasnila, da je bilo že razjasnjeno, da je šlo za pomoto.
Obramba je ob teh vprašanjih pojasnjevala, da naprave, ki so jih od policije dobili nazaj, niso bile v enakem stanju. Salobir je pojasnil, da so mu en računalnik vrnili brez diska, na drugem računalniku pa je bil ta na napačnem mestu. Tudi Škobernetu so menda vrnili računalnik z okvarjeno osnovno ploščo, USB-ključ pa je bil »brez pokrovčka in tako naprej«.
Škoberne se sprašuje tudi, ali je nekdo posegal v datoteko z imenom Ćehajić, saj je bila na seznamu nazadnje odprtih datotek, čeprav vanjo dlje časa ni posegal. Tako Škoberne kot tudi Ramić pa trdita, da v seznamu SMS-sporočil na mobilnem telefonu ni večjega števila sporočil.
Izvedenec je zagotovil, da je sam naprave vrnil v takšnem stanju, kot jih je dobil, zavaroval pa tiste podatke, ki jih je naprava prekopirala. »Pri računalnikih smo lahko vsi kdaj presenečeni,« pa je odgovoril na eno vprašanj, kam bi lahko izginili manjkajoči podatki. Sodišče je po zaslišanju izvedenca nadaljevalo predvajanje posnetih pogovorov.
Kronska priča
Ćehajić je na prvem zaslišanju konec letošnjega marca potrdil navedbe iz obtožnice, da sta bila Ramić in Salobir posrednika pri spornem dogovarjanju s sodnikom Škobernetom, češ da bo ta ob primernem denarnem znesku poskrbel, da se za Ćehajića odpravita pripor in mednarodna tiralica. Na drugem zaslišanju, v začetku letošnjega maja, pa je presenetil z izjavo, da nikoli ni bilo govora o podkupovanju sodnika, ampak je bil denar domnevno namenjen za honorarje odvetnikom. Ćehajić je zatrdil, da ga nobeden od odvetnikov ni hotel zastopati, zato je do zagovornika pač prišel po zvezah.