Obravnava zapornika je bila nadstandardna

Prvi izsledki preiskave samomora, ki ga je v zaporu Dob pred dnevi storil 26-letni zapornik Simon Vovk, so pokazali, da njegova smrt ni bila posledica nasilja, prezasedenosti zavoda ali maltretiranja paznikov.

Objavljeno
26. avgust 2009 16.03
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana - Smrt 26-letnega Simona Vovka, zapornika v Zavodu za prestajanje kazni Dob, ki se je pred dnevi obesil v svoji celici, ni bila posledica nasilja, prezasedenosti zavoda ali maltretiranja paznikov, so pokazali prvi izsledki preiskave, ki jo je takoj po dogodku sprožil generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole v odhodu. Vovka so res ogrožali nekateri sojetniki, zato bodo tudi kaznovani, je dodal. Končnega poročila tričlanske komisije o samomoru sicer še ni, a so se na upravi zaradi odmevnosti v javnosti včeraj odločili pojasniti okoliščine. Samomor obžalujeta tako Smole kot Jože Podržaj, direktor zavoda Dob, a hkrati poudarjata, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi fantu pomagali. Na Dobu se je zbrala skupina sorodnikov tamkajšnjih obsojencev z materjo pokojnega Mileno Vovk na čelu, ki zatrjujejo drugače.

Simon Vovk je na Dobu prestajal nekajletno zaporno kazen, že na začetku pa si je nakopal težave, saj se je začel pri sojetnikih zadolževati. »Z njegovo mamo, ki se je zanj resno zavzela, sem bil v rednih stikih in dogovarjali smo se se za najboljšo rešitev. Na moj predlog je bil zato 20. maja za šest mesecev tudi pogojno premeščen v koprski zapor,« je povedal Jože Podržaj. Vovk je v Koper sicer odšel pod pogojem, da se zdravi zaradi odvisnosti, vendar so ga zaradi kršenja pogojev po dveh mesecih spet premestili na Dob. Podržaj meni, da so mu posvečali veliko pozornosti, njegova obravnava je bila menda nadstandardna, in zavrača kakršne koli očitke svojcev, čeprav njihovo bolečino razume. Zanikal je tudi, da naj bi Vovk živel v nemogočih razmerah in celo brez luči v celici. »Vsak samomor je izredno kompleksen in tako je bilo tudi v tem primeru, ki se je na žalost končal, kot se je,« je povedal in dodal, da je nekomu, ki je že tako rekoč čez rob, samomor nemogoče preprečiti.

Svojo plat zgodbe oziroma plat njihovih sorodnikov je prišlo na Dob povedat okoli 20 ljudi, katerih bližnji (okoli pet jetnikov) ždijo za zidovi zavoda. Jetniki naj bi bili zaradi prezasedenosti zapora, nasilja za zidovi, neustreznega ravnanja psihično povsem strti, nekateri omenjajo tudi samomor. Med njimi je bila Milena Vovk, ki je opozorila, da bo resnica o dogajanju na Dobu, ki je menda pripeljala do smrti njenega sina, prišla na dan, saj odgovornim ne verjame. Skupino je sprejel tudi Podržaj, ki je za Delo povedal, da se je z njimi pogovoril in vsem obljubil individualne razgovore, ki bi morda zagotovili rešitev za težave jetnikov.

Tomaž Smole je še poudaril, da je bilo v slovenskem sistemu zaporov v zadnjih desetih letih osem samomorov, vsako leto jih menda preprečijo več kot deset oziroma okoli 80 odstotkov. Poudaril je, da delajo najbolje, tako kot vedo in znajo s silami, ki jih imajo na razpolago. Podržaj je dodal, da je na Dobu od 50 do 60 takšnih, ki kažejo suicidalna nagnjenja različnih stopenj, in poudaril, da so problem predvsem odvisniki, ki so bolj nagnjeni k takemu vedenju. Število samomorov, čeprav je vsak preveč, se mu glede na okoliščine zato zdi še nizko.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela