Tiskane izdaje
Ljubljana – Sebastjan Juhant, nekdanji komandir Policijske postaje Kamnik, je priznal krivdo za dve kaznivi dejanji sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Zaradi dveh posredovanj pri policistih, ki so obravnavali vinjene osebe, je bil najprej suspendiran in ob službo, sedaj pa mu je sodišče izreklo pogojno kazen enega leta zapora.
V vsega pol ure je bil na ljubljanskem okrajnem sodišču končan sodni postopek zoper Sebastjana Juhanta, nekdanjega komandirja Policijske postaje Kamnik, ki je priznal obe dejanji iz obtožnice, ki so jo pripravili na posebnem tožilskem oddelku novembra lani. Tožilstvo mu je očitalo dve kaznivi dejanji po 263. členu kazenskega zakonika v delu, ki govori, da se kaznuje tisti, »kdor izrabi svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posreduje, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti.«
Prvo kaznivo dejanje, za katerega je bil obtožen, se je zgodilo aprila 2014 na Juhantovem domačem dvorišču v Mengšu, ki je tudi dvorišče gostinskega lokala njegove žene. Ko je takrat še komandir Policijske postaje Kamnik prišel domov, je videl, da domžalski policisti obravnavajo enega od gostov. Pristopil je k policistom in vprašal, ali se je mogoče dogovoriti. Posredovanje ni bilo uspešno: možakar je napihal in bil kaznovan, policisti pa so o komandirjevem posredovanju naredili uradni zaznamek.
Drugo očitano kaznivo dejanje pa se je zgodilo slabo leto kasneje, februarja 2015. Takrat je Juhanta poklical gost, ki so ga zaustavili domžalski policisti in preverili alkoholiziranost. Ker je napihal in so mu odvzeli vozniško dovoljenje, je poklical Juhanta, ki je prišel na kraj dogodka, kar je eden od policistov, ki je sodeloval v postopku, razumel kot posredovanje. Primer je prijavil in obenem opozoril še na uradni zaznamek oziroma dogodek iz aprila 2014. Juhanta so takoj suspendirali, nato pa uvedli postopek izredne odpovedi delovnega razmerja zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki naj bi imele znake kaznivega dejanja.
Njegov primer so obravnavali na oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem državnem tožilstvu, kjer so po končani sodni preiskavi vložili obtožbo za dve omenjeni kaznivi dejanji. Obtoženi zoper obtožbo ni ugovarjal – pred tem je umaknil tudi tožbo, s katero je zahteval vrnitev na delovno mesto -, obtožba pa je bila hitro pravnomočna, tako da je sodišče praktično takoj razpisalo predobravnavni narok, na katerem je Sebastjan Juhant priznal krivdo.
Sodišče oziroma sodnik Gorazd Fabjančič je pri določitvi višine kazni v vsem sledil predlogu tožilstvu oziroma okrožnemu državnemu tožilcu Primožu Suknaiču, ki je za vsako kaznivo dejanje predlagal po sedem mesecev zapora oziroma enotno kazen enega leta zapora, ki pa se ne bo izvršila, če obsojeni v obdobju treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Pri tem je sodišče upoštevalo, da obtoženi ni več zaposlen v policiji in dejanja ne more ponoviti, ker je zaposlen drugje, da je dejanje priznal in da obe kaznivi dejanji nista imeli škodljivih posledic. S tožilcem se je strinjal tudi zagovornik obtoženega, Uroš Miklič, ki je po izrečeni sodbi dejal, da se na izrečeno kazen ne bodo pritožili.
