Tiskane izdaje
Enainšestdesetletnega Markoviča in 33-letnega bolgarskega državljana Aleksandrova je prvostopenjsko sodišče spoznalo za kriva umora 57-letnega domačina zaradi izredne okrutnosti, jasnega naklepa in koristoljubja pa jima je sodišče tedaj prisodilo tudi visoki kazni.
Tako Markovič kot Aleksandrov sta danes ponovno zavrnila večino tez tožilstva in sodišča. Prvoobtoženi Markovič je poudaril, da je bilo najlažje okriviti njega, ker je bil pred tem na Hrvaškem že obsojen zaradi umora. Kot je dodal, bi se iz soočenja prič videlo, da te niso govorile resnice.
Aleksandrov pa je kot neresnična zavrnil domnevna motiva za umor, da namreč ni imel denarja in da je bil odvisen od iger na srečo. V igralnice ni zahajal tako pogosto in ni zapravljal tako veliko denarja, kot je bilo prikazano v medijih, poleg tega pa je kot samostojni podjetnik na mesec prejemal med 1500 in 2000 evri, je pojasnil. Obtoženi je podvomil tudi o zakonitosti dela policije, saj naj bi njemu in Markoviču prisluškovali že pred uradno odreditvijo preiskave.
Markovičeva zagovornica Monika Mavsar je poleg etikete morilca, ki da so jo od začetka prilepili njenemu varovancu, poudarila, da je bilo obremenilno pričanje nekdanje Markovičeve partnerke izsiljeno. Tudi drugi predstavljeni dokazi po njenem niso dovolj gotovo dokazali, da je Markovič storil očitano dejanje, med drugim pa je zavrnila, da bi žrtev zaupala Markoviču, kar je bila ena od oteževalnih okoliščin. Mavsarjeva je poudarila še, da sodišče ni upoštevalo nobenih olajševalnih okoliščin in da je izrečena kazen previsoka.
Zagovornik Aleksandrova, odvetnik Bojan Pečnik, je podobno kot Mavsarjeva poudaril nekredibilnost obremenilne priče, njegovega varovanca pa naj bi prav tako po krivem ožigosali kot posiljevalca, čeprav je bil za omenjeno obtožbo v domovini rehabilitiran. Pečnik je podvomil tudi o postopku pridobitve sledi DNK Aleksandrova ter opozoril na neujemanje na kraju zločina najdenih sledi obuval z obuvali obtoženega. Navsezadnje naj bi podatki o telefonskem prometu Aleksandrova dokazovali, da ta v kritičnem času ni bil na kraju umora.
Tožilka Nataša Valentič Kuštra pa je znova spomnila na številne materialne dokaze in obširen dokazni postopek, ki je privedel do obsodbe. Zavrnila je obtožbe o neverodostojnosti Markovičeve partnerke kot priče, češ da je bila ta neprisebna, navedbe Aleksandrova o načinu odvzema sledi DNK pa označila kot manever obrambe. Kazen je glede na okoliščine označila za sorazmerno in pravično ter sodnemu senatu predlagala zavrnitev pritožb in potrditev prvostopenjske sodbe.
Pečnik je sicer opozoril še na policijsko preiskavo v zvezi z navedbami zapornika, ki je za enega od slovenskih časnikov povedal, da je bila v času umora ob Markoviču na kraju druga oseba. To osebo po podatkih, dostopnih na spletni strani policije, trenutno iščejo z mednarodno tiralico, je navedel Pečnik. Predlagal je, da če bodo sojenje vrnili na prvo stopnjo, bi kot priči zaslišali tako zapornika, ki je dal izjavo, kot tudi osebo, proti kateri je razpisana tiralica.
Stranke bodo o odločitvi senata višjega sodišča sicer obvestili pisno.
