Tiskane izdaje
Tožilstvo Lovšinu očita, da naj bi družbo, ki jo je vodil tri leta, oškodoval za več kot 20 milijonov evrov. Pod drobnogledom preiskovalcev so se že spomladi leta 2008 znašli sumljivi posli pri gradnji terminala Čehov. Lovšin je mimo nadzornega sveta vložil več kot 140 milijonov evrov, novo vodstvo pa ga je uspelo prodati le za 45 milijonov evrov. Soglasje nadzornikov za to naložbo je Lovšin pridobil šele naknadno. Za nakup zemljišča v Moskvi se je dogovoril, še preden je o tem odločala uprava družbe.
Intereuropa je zemljišča kupila od Konstantina Aleksandra Belousova, takratnega direktorja družbe Riko Mash, hčerinske družbe podjetja Riko, ki je v rokah slovenskega poslovneža Janeza Škrabca. Njegovo podjetje je terminal v Čehovu tudi projektiralo in gradilo.
Belousov naj bi zemljišče Intereuropi prodal za 35 milijonov evrov le tri dni zatem, ko ga je kupil za deset milijonov. "Zanimivo je, da mu je Intereuropa East nakazala aro v tej višini. Večji del kupnine, približno 25 milijonov evrov, je Intereuropa nakazala na bančni račun v Liechtensteinu. Lovšin je zatrdil, da je tako zahteval prodajalec, prav tako pa je zavrnil očitek, da naj bi denar s tega računa dobil tudi sam," še piše časnik.
Na koprskem sodišču se zaključuje tudi sodna preiskava v drugem primeru, povezanem z logističnim terminalom v ukrajinskem Kijevu. Intereuropa naj bi pod Lovšinovo taktirko tudi v tem primeru za zemljišča odštela več, kot je bila njihova tržna vrednost. Kupoprodajno pogodbo za zemljišča pa naj bi podpisali v istem dnevu, kot je nadzorni svet prižgal zeleno luč za to naložbo. Pravna služba je plačilo na račun v Liechtensteinu zaradi pomislekov zavrnila, Lovšin pa je nato z državljanom ZDA, ki je živel v Kijevu, podpisal komisijsko pogodbo. Kupnina naj bi se nato znašla na njegovem računu, Intereuropa pa je postala lastnica nepremičnine.
Predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič je pojasnila, da so v tej zadevi zaslišanja prič prek videokonference v Ukrajini že opravili. Na enak način morajo zaslišati še eno pričo, za katero so naslov dobili naknadno. Dobiti pa morajo še originalno pogodbo glede na podatke, ki jih je posredovala ena od prič, ki je bila v Ukrajini že zaslišana.
