Tiskane izdaje
Ljubljana – Povsem gladko se je končala včerajšnja glavna obravnava za izrek varnostnega ukrepa za obtoženo Ireno Japelj, ki je 26. januarja pred vrati stanovanja na Posavskega 22 v Ljubljani prerezala vrat svoji mami, 83-letni Štefaniji. Rane so bile tako hude, da nesrečnici ni bilo več pomoči.
Obtožena 48-letna Irena Japelj in njena mama Štefanija sta živeli v stanovanju štirinadstropnega bloka za ljubljanskim Bežigradom.
Po pričevanju sosedov je bilo iz stanovanja večkrat slišati prepire, ki so bili, tako kaže, posledica Irenine psihične bolezni. Trpi namreč za psihično razcepljenostjo, večkrat pa ima še halucinacije. In tako je bilo tudi tistega usodnega januarskega večera okoli 20. ure.
Kaj točno je bil vzrok, da je Irena zagrabila kuhinjski nož in lastni materi surovo prerezala vrat, ta pa je kljub takojšnji pomoči sosede, ki je zdravnica, kmalu izgubila bitko za življenje, bo verjetno za vedno zavito v tančico skrivnosti.
Napadalka je po dejanju pobegnila, a so jo kmalu izsledili. Ker so preiskovalci spoznali, da je čustveno nestabilna, je namesto za zapahi končala na zaprtem oddelku ljubljanske psihiatrije.
Temu primeren je bil tudi pregon tožilstva, saj so ji očitali kaznivo dejanje uboja, ki ga je storila kot neprištevna. To pomeni, da za svoje grehe ne more odgovarjati.
Obstaja nevarnost, da bi dejanje ponovila
Z obtoženo se je pogovorila tudi sodna izvedenka psihiatrične stroke Meta Flegar. Včeraj je bila pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Špela Koleta, jasna: »Za obtoženo obstaja ponovitvena nevarnost za tovrstna kazniva dejanja, če ne bo pod ustreznim zdravniškim nadzorom.«
Pri njej je ugotovila shizofrenijo, ki se kaže v duševni razcepljenosti, pogoste so tudi halucinacije. Po domače povedano, svojih dejanj se ne zaveda.
Slaba prognoza je tudi posledica dejstva, da je bila obtožena pred ubojem že večkrat hospitalizirana, doma pa je vselej prenehala jemanje več kot potrebnih zdravil.
In zato se ji je zdravstveno stanje poslabšalo. Obtožena ni sposobna kritične presoje svojih dejanj, še več, sama sebi je (mimogrede, po izobrazbi je zdravnica, medicinsko fakulteto pa je menda končala z zavidljivim povprečjem 9,6) postavila diagnozo, ki po besedah psihiatrinje sploh ne obstaja – preživetvena anksioznost.
»Bolezen pri obtoženi je zelo utirjena, zato si ne predstavljam, da bi bilo ustrezno zdravljenje na prostosti sploh mogoče, saj se ne podreja navodilom. V poštev pride samo zdravljenje v varstveno-zdravstvenem zavodu,« je sklenila psihiatrinja Flegarjeva.
Okrožna državna tožilka je predlagala najdaljši možen ukrep (po zakonu pet let), zagovornik obtožene Luka Podjed pa se je s tem strinjal.
