Tiskane izdaje
Maribor - Eden najbolj razvpitih sodnih procesov v zgodovini Slovenije, znan pod imenom Satex, se je končal z oprostilno sodbo.
Po besedah sodnice Mirjane Horvat Pogorelec je sodišče verjelo zagovorom obtoženih, celo spremenjenemu zagovoru Tomislava Ajdiča, ki je pojasnil, da so prvoobtoženega Boruta Rataja sprva obremenili, ker je bila takšna pač njihova obrambna taktika, saj so hoteli pomagati nekdanji vodji lenarške ekspoziture Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Miroslavi Bregant.
Ta je že v letih 1993 in 1994 odobravala sporne kredite, in to na lastno pest, zato po mnenju senata ni razloga, da bi v letih 1995 in 1996 (pod obtožbo je obdobje od 16. 1. 1995 do 30. 9. 1996) potrebovala dovoljenje nadrejenega Rataja.
Tožilstvo je nekdanjemu direktorju sektorja za poslovanje z občani NKBM Borutu Rataju očitalo zlorabo položaja, češ da je že pokojni Miroslavi Bregant dovolil odobravanje tako imenovanih izjemnih posojil.
Soobtoženim Tomislavu Ajdiču, Mladenu Kerinu in Štefanu Poštraku (zoper slednjega je sodišče zaradi zdravstvenih težav postopek izločilo in mu bodo sodili posebej; njegov zagovornik Nenad Zečević je bil ob izreku sodbe v dvorani kot javnost) pa je tožilstvo naprtilo napeljevanje Rataja k zlorabi položaja.
Skupaj da so dobili 948 stanovanjskih in potrošniških posojil v višini 11,26 milijona evrov, domnevno za proizvodnjo kopalniške opreme v podjetju Satexplast, ter si, upoštevaje odplačila, menda pridobili dobrih devet milijonov evrov koristi.
A tožilstvu očitkov na prvi stopnji ni uspelo dokazati, kot kaže, je bil eden odločilnih dokazov Rataju v prid petnajst let star posnetek zaslišanja Bregantove pred bančno revizijsko komisijo, kjer je po mnenju sodnice prepričljivo pojasnila delovanje Satexa.
To pa je očitno vodilo do sklepa, da je za vsem skupaj stala ona, in ne Rataj. In ker je senat razsodil, da Rataj ni kriv, je posledično moral oprostiti še Ajdiča in Kerina (obramba je ves čas vztrajala, da brez storilca ni napeljevalcev), čeprav je bilo nesporno ugotovljeno, da sta dobila bančna posojila, je sklenila sodnica.
»Še vedno mislim, da je v spisu dovolj dokazov za obsodilno sodbo in bom vsekakor napovedala pritožbo,« je bila po izreku oprostilne sodbe kratka okrožna državna tožilka Bojana Podgorelec.
Tudi nepravnomočno oproščeni Rataj ni bil preveč zgovoren: »Mislim, da je bilo štirinajst let dovolj.« »Sodba je pravilna in pravična,« pa je menil njegov zagovornik Emil Zakonjšek, »le nekoliko prepozna je. Mislim, da bi lahko bila pri istih dokazih enaka sodba izrečena že pred šestimi leti.«
Tudi drugi Ratajev zagovornik Stojan Zdolšek ni skrival zadovoljstva: »Po vsem tem času je lepo slišati oprostilno sodbo.« Glede stroškov postopka pa: »Vas, davkoplačevalce, bo to kar precej stalo.«
Odvetnik Daniel Planinšec, zagovornik Mladena Kerina, je šel nekoliko dlje in je omenil znesek pol milijona evrov ter na splošno poudaril, da bi bilo manj škode, če bi v Sloveniji naredili selekcijo, katere procese je sploh smiselno voditi.
»Očitno še lahko zaupamo pravni državi. Resnica je zmagala,« je bil zadovoljen nekdanji notar Tomislav Ajdič, ki še ni razmišljal o tem, da bi zahteval nazaj notarsko pisarno, ki mu jo je odnesla prav afera Satex.
»Takšna sodba je edina pravična,« je poudaril njegov zagovornik Boris Mileta. »Štirinajst let je bil v kazenskem postopku. Če bi bila sodba takšna pred desetimi leti, bi se mi zdelo prav, a štirinajst let je res predlogo. Tomo Ajdič je zaradi tega postopka izgubil resnično vse.«
Glede zastaralnega roka sodnica Mirjana Horvat Pogorelec ob izreku sodbe ni rekla niti besede. Znano je namreč, da je proces Satex lanskega 18. novembra obveljal za zastaranega, vendar je ustavno sodišče junija letos odločilo, da zastaralni rok ne teče v času, ko obtoženi zaradi različnih vzrokov (bolezen, skrivanje ...) niso dosegljivi roki pravice.
Sodnica je na eni od obravnav pojasnila, da bo v obrazložitvi sodbe pojasnila, kako je računala zastaralni rok, pri čemer odvetnik Zakonjšek (izrek sodbe je bil po njegovih izračunih 84. narok v ponovljenem postopku) meni, da bo moralo višje sodišče odločati tudi o tem in Rataju (ta ni manjkal nikoli) izdati zavrnilno sodbo; z njo bi ugotovilo, da je zadeva zastarala.
