Obtoženi bi šel na električni stol

Ptuj – »Meni je najbolj hudo na svetu. Rad bi vedel, kaj se je dogajalo v moji hiši. Takoj grem na električni stol, če sem imel kaj pri umoru Srečka Marina,« je po sodni dvorani ptujskega okrožnega sodišča kričal 56-letni Franc Vajda.

Obtoženi, ki je pred leti nekaj časa nosil celo policijsko uniformo, skupaj z 42-letnim Andrejem Bagarijem sedi na zatožni klopi zaradi uboja 65-letnega Srečka Marina junija lani v hiši sredi Ptuja. Obtožena na predobravnavnem naroku krivde nista hotela priznati, nekdanja prijatelja pa krivdo za smrt pokojnega valita drug na drugega.

Že na začetku včerajšnje obravnave je državni tožilec Gregor Pograjc modificiral obtožnico: »To je bilo potrebno zaradi priznanja obtoženega Andreja Bagarija. Ta je opisal samo izvršitev dejanja, zato je bilo treba dejanja obeh obtoženih posledično konkretizirati.« A spremenjena obtožnica ne bo veliko vplivala na razplet sojenja, čeprav kot neznanka še vedno ostaja natančna ura smrti umorjenega Srečka Marina. Tožilstvo se je oprlo na komisijo za izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani, sodišče pa si je pridržalo odločitev, če bo na naslednji obravnavi, ta bo na dan žena, neposredno zaslišalo člane omenjene komisije.

Poškodbe po celem telesu

Naj spomnimo, da obtožnica Franca Vajdo in Andreja Bagarija bremeni uboja, ki naj bi ga zagrešila 4. junija lani v stanovanjski hiši v Dravski ulici na Ptuju. Nesrečnega 65-letnega Marina naj bi tako hudo pretepla z rokami, grebljico in kijem, da skorajda ni bilo dela telesa, kjer ne bi bil poškodovan, imel ran, podplutb ali zlomov.

Zagovornica Franca Vajde, odvetnica Brigita Petek, je v imenu svoje stranke predlagala, da bi se opravila rekonstrukcija dogodkov in da bi se postavil nov izvedenec psihiatrične stroke. A oba predloga je sodišče zavrnilo. Zatem pa je Petkova nadaljevala: »Obtoženi predlaga, da bi pritegnili psihologa, ki bi obtoženega v stanju psihoze pregledal in potrdil, da govori resnico. Sočasno bi opravil tudi testiranje s poligrafom.« Sodišče v obeh predlogih, psihozi in poligrafu, ni videlo ničesar, ker bi pojasnilo ugotoviti dejansko stanje, in ju je zavrnilo.

Pred veliki senat, ki mu predseduje sodnica Katja Kolarič, je včeraj stopila izvedenka Marga Kocmur. Psihiatrinjo, ki je proučila osebnostne značilnosti obeh obtoženih, je predlagalo sodišče, čeprav je enako delo že opravil mariborski psihiater Andrej Pišec. Najprej je Kocmurjeva govorila o Andreju Bagariju: »Zaradi očitka krivde se dogajanja ne spominja ali se ga noče spominjati. A veliko bolj se spominja, kaj je počel soobtoženi Franc Vajda, kakor se spominja svojih dejanj. Ve, kaj se je dogajalo, in se zaradi tega počuti krivega. Niti opitost ne more vplivati, saj je imel 14 ur po dogodku v urinu 0,0 promila alkohola.«

Opitosti ni bilo oziroma je bila zmerna

Medtem ko je Bagari »kritiko« na svoj račun – med drugim je psihiatrinja govorila, da boleha za osebnostno motnjo mejnega tipa – sprejel brez besed, so besede strokovnjakinje prizadele Vajdo. »Ker obtoženi o dogodku ni hotel govoriti, sem razgovor pospešila. Sicer je govoril veliko, a to z dogodkom ni imelo zveze. Na dolgo in široko je razlagal o tem, kakšen je bil pokojni, kako Bagari laže. Rekel je, da mu je hudo, a se mi zdi, da mu je zadeva samo neugodna in prav nič več,« je brez dlake na jeziku razlagala psihiatrinja. Čeprav je Vajda protestiral in trdil, da v pol ure pregleda psihiatrinja ni mogla razbrati njegovega duševnega zdravja, je ta ostala neomajna.

»Medicinskega vzroka, zakaj bi imel obtoženi spominsko vrzel, kakor trdi, nisem našla. Opitost je bila zmerna in zaradi tovrstne pijanosti ne more biti izgube spomina,« je pred senatom trdila Kocmurjeva. Obtoženi Vajda se je branil z vsemi štirimi: »Niste me hoteli poslušati. Najin pogovor je trajal vsega pol ure, to lahko povesta tudi pravosodna policista, ki sta me odpeljala na pregled v Ljubljano. Vsega se zavedam, a ne vem, kaj se je dogajalo. Nekaj sem dobil v pijačo. Zaspal sem ali pa sem izgubil zavest.« Tudi zadnjo možnost, s katero se vseskozi brani Vajda, je psihiatrinja izključila. Tako je pojasnila, da bi bil obtoženi v primeru zastrupitve še najmanj eno uro buden. A ne samo to, tudi pozneje v primeru zastrupitve ne bi natančno vedel, da mora po telefonski zvezi poklicati policijo ali pa si natančno zapomnil uro, ob kateri je opravil telefonski klic. Poleg vsega ne v krvi ne v urinu obtoženega Vajde ni bilo najti sledi kakršnegakoli strupa.